Kolumna

Henrik Tuma (Fototeka SPM)

petek, 10. april 2015

80 let od smrti Henrika Tume, enega prvih slovenskih alpinistov

Danes mineva 80 let od smrti Henrika Tume, ki velja za eno izmed najbolj prepoznavnih alpinističnih osebnosti pri nas, postavil pa je tudi temelje raziskovanju zemljepisnih imen v alpskem svetu. Njegov najpomembnejši podvig je bil vzpon prek Triglavske severne stene leta 1910 - po Berginčevi, danes Slovenski smeri. Čeprav kot športni alpinist po današnjih merilih ni presegel tretje težavnostne stopnje, je bil prvi na številnih grebenih in v plezalnih smereh, ki jih plezamo še danes.

Dr. Henrik Tuma (rojen 9. julija 1858 v Ljubljani – umrl 10. aprila 1935 v Ljubljani) je bil ena izmed najbolj prepoznavnih alpinističnih osebnosti pri nas in ga prištevamo med naše prve alpiniste. V svojem znanstvenemu preučevanju gora se je posebej osredotočal na imena gora in krajev našega alpskega sveta ter postavil temelje raziskovanju zemljepisnih imen. Imena je začel zbirati že pred letom 1910, ko je Slovenski matici ponudil v objavo Poliške in Viške skupine iz koroško-italijanskih mejnih Alp. Delo je kasneje razširil na celotne Julijske Alpe. Leta 1929 je tako izšla knjiga Imenoslovje Julijskih Alp, pred smrtjo pa je objavil še Pomen in razvoj alpinizma.

Do leta 1907, ko je začel sistematično raziskovati Julijske Alpe, se je povzpel na številne vrhove Karavank, Julijskih in Karnijskih Alp, prehodil del Ogrske in Karpatov, Furlanijo in Rezijo, Istro in Kras. Na težavnejše ture je hodil v spremstvu najboljših slovenskih vodnikov, za njegov prvi alpinistični vzpon velja severna stena Mojstrovke leta 1884. Za Valentinom Staničem je bil dokumentirano prvi alpinist, ki je se je na Kanin in bohinjske gore povzpel pozimi. Za njegov najpomembnejši podvig velja vzpon prek Triglavske severne stene leta 1910, ki ga je opravil v spremstvu vodnika Jožeta Komaca - Pavra. Opravila sta vzpon po Berginčevi, danes Slovenski smeri iz leta 1890 (z manjšimi različicami). Planinski vestnik je takrat o tem podvigu poročal tako: "Dne 29. avgusta je naš veleturist in neumorni sotrudnik Dr. H. Tuma v pičlih šestih urah, vštevši počitek preplezal glasovito severno Triglavsko steno, in sicer ne samo njo, ampak se je z nje popel po razeh naravnost na vrh Triglava. S tem je prekosil dosedanje tuje zmagalce stene in dosegel rekord, ki mu ga ne bo zlepa kdo izvil. – V imenu slovenskega planinstva mu iskreno čestitamo."

Tuma kot športni alpinist po današnjih merilih ni presegel tretje težavnostne stopnje. Pač pa je bil prvi na številnih grebenih in v plezalnih smereh. Seznam njegovih prvih pristopov je zelo obsežen, saj lahko danes plezamo Tumove smeri v Jerebici, Velikem vrhu (Rombon), Loški steni, Velikem Špičju, Triglavu, Mojstrovki, Kanjavcu, Bavškem Grintavcu in drugod. Henrik Tuma je bil v slovenskem alpinizmu nedvomno prvi alpinist – športnik.

Vir: Slovensko planinstvo (Peter Mikša in Kornelija Ajlec)