nedelja, 8. oktober 2017
Franc Knez - Franček (1955–2017)
Franc Knez, v alpinističnih krogih znan pod imenom Franček, je bil rojen v Celju 15. julija 1955, živel je v Lahomnem pri Laškem. Eden največjih alpinistov našega časa je v svoji plezalni karieri opravil več kot 7000 alpinističnih vzponov, skoraj tisoč prvenstvenih, številne prelomne tako v domačem kot mednarodnem prostoru. Šestega oktobra 2017 se mu je v njegovem domačem plezališču iztekla življenjska pot.
Franček Knez je alpinistično pot začel kot član alpinističnega odseka Planinskega društva Celje – Matica, kasneje pa je z vzponi nadaljeval v alpinističnem odseku Planinskega društva Slovenska Bistrica. Plezal je od leta 1973, prvo smer je preplezal 28. 4. 1973 z Andrejem Palirjem. Od takrat je poleti in pozimi, s prijatelji in pogosto tudi sam opravil več kot 7350 plezalnih vzponov. Od teh je 998 prvenstvenih, kar je edinstven dosežek in zelo verjetno svetovni rekord.
V domačih Alpah je preplezal prvenstvene smeri v vseh pomembnih ostenjih, samo v severni steni Triglava jih ima kar 44 in bodo trajno vtisnjene na obličje triglavske stene. Edini je opravil prvenstvene vzpone v stenah "treh zadnjih problemov Alp" (severna stena Matterhorna, Grandes Jorasses in Eiger) in tudi v vseh pomembnih stenah Dolomitov. Opravil je številne solo vzpone, v severni steni Eigerja pa je dolgo časa imel hitrostni rekord. Tudi za znamenito smer, ki nosi ime Walterja Bonattija, je v steni Druja porabil le pičli dve uri, Krušicevo smer v severni steni Špika je sam preplezal v nočnem dostopu do Škrlatice ...
Franček Knez velja med alpinisti za nosilca moderne miselnosti in pristopa k alpinizmu, zlasti glede pomena treniranja in športnega odnosa do gora in ljudi v gorah. Silvo Karo je zanj večkrat dejal: "Franček Knez je guru modernega slovenskega alpinizma." Ker svojih dejanj nikoli ni obešal na veliki medijski zvon, je v slovenski širši javnosti nemara manj znan, v strokovni javnosti tako doma kot na tujem pa uživa velik ugled in spoštovanje. Ena najbolj uglednih revij Alpinist ga je pred leti v jubilejni izdaji izpostavila kot izjemnega solo plezalca in pomembnega avtorja prvenstvenih smeri v severni steni Eigerja.
Smeri, ki so označene kot njegove prvenstvene, se tudi v današnjem času plezalci lotevajo s strahospoštovanjem, saj med alpinisti velja nepisano pravilo, da se k vzponom, ki jih je ocenil Knez, doda vsaj eno težavnostno stopnjo več. Franček Knez je alpinist, ki je bil rojen s poslanstvom raziskovanja nekoristnega sveta. Z izvirnim pristopom in dolgoletnim sistematičnim trdim delom je pripomogel k dvigu alpinizma do ekstremne ravni. Franček Knez je o (svojem) alpinizmu dejal: "Alpinizem je samotna pot skozi divje doline, do ožarjenih vrhov duše. Kdor je kdaj stopil na tanek oster skalni raz, ki loči tu od onkraj, je uzrl velikost življenja. /.../ Vsak ima prijatelja, pa četudi je to kamen, gora. Življenje sem posvetil njej, ki ima kamnit obraz, ki reže megle minljivosti."
Leta 2009 je pri založbi Sanje izšla njegova knjiga Ožarjeni kamen, ki je bila med gorniki zelo toplo sprejeta. V njej se je Knez pokazal v drugačni luči, kot so ga alpinisti sicer poznali. V njej spoznamo Frančka, ki je poleg redne zaposlitve, izdatnega treninga in popolnega športnega predajanja alpinizmu našel tudi veliko časa za opazovanje narave, ljudi in za poglobljeno razmišljanje. Na sebi lasten način je v knjižnem prvencu razgrnil svojstveno lirično in nadčasno meditacijo o gorah, smislu tega početja, hkrati pa je ta knjiga tudi poklon plezalcem in Frančkovemu času.
Franček Knez je skupaj s Silvom Karom 22. decembra 2010 iz rok predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka prejel visoko državno odlikovanje red za zasluge. Predsednik republike je oba alpinista odlikoval za dosežke v slovenskem alpinizmu in za prispevke k ugledu slovenskega alpinizma v svetu in večji prepoznavnosti Slovenije.
Franček Knez med vzponom po Hudičevi Diretissimi v Cerro Torreju leta 1986 (levo, foto Silvo Karo) in pred severno steno Eigerja leta 1985, na fotografiji skupaj z Marjanom Frešerjem (desno, foto Danilo Tič)
Alpinistična kronologija dosežkov Frančka Kneza
1977
• Zahodne Alpe: Štirje izjemni vzponi v samo desetih dneh: Prvenstveni vzpon v severni steni Grandes Jorasses (ED-), prvi enodnevni vzpon po smeri Mrtvaški prt (TD+) v isti steni, druga ponovitev Ameriške diretissime (VI, A3) v izredno slabem vremenu ter vzpon v steni Grand Charmoza.
• Štajerska Rinka: Prva zimska ponovitev smeri Modec-Režek.
1978
• Andi (Peru): ponovitev ameriške smeri v Hauscaranu (6768 m).
1979
• Everest (Nepal): prvenstvena smer po zahodnem grebenu (dosegel višino 7700 m) in prvi pristop na Kumbutse (6636 m).
• Jalta (Sovjetska zveza): svetovno prvenstvo v hitrostnem plezanju, doseženo 3. mesto.
1980
• z različnimi soplezalci je preplezal nekaj najbolj znanih slapov v Logarski dolini in tudi najtežjega med njimi, veličastno previsno Čašo.
• Opravil je številne solo ponovitve v slovenskih gorah.
1981
• Lhotse (Nepal): vzpon v južni steni do roba stene (8200 m).
• V slovenskih in tujih gorah je preplezal še 45 drugih prvenstvenih smeri.
• Solo ponovitve v naših gorah: Švajgelj-Zupan, Raz mojstranških vevric in Skalaška (v sestopu) v štirih urah in pol.
1982
• Andi (Peru): trije prvenstveni vzponi v steni Pisca, Chachraraja in Chopicalquija.
• Prva zimska ponovitev smeri Šlosarske in Direktne na Črni graben v Triglavu.
• Paklenica (Hrvaška): udeležba na mednarodnem srečanju alpinistov; prelomnica v prostem plezanju pri nas, saj se je potem začelo širiti tudi v naših stenah.
• Uspel mu je dotlej najhitrejši vzpon čez steno Eigerja (6 ur, solo), ki je obveljal še dolgo časa.
1983
• Yosemiti (Združene države Amerike): prvenstveni vzpon v El Capitanu in v steni Yosemite Falls.
• Patagonija (Argentina), Fitz Roy: prvenstvena smer.
• Dvema odpravama navkljub je tega leta opravil 315 vzponov, od tega kar 107 prvenstvenih.
• V dveh dneh je preplezal 19 prvenstvenih smeri skupaj z Janezom Jegličem – Johanom in Silvom Karom.
• Dru: Solo ponovitev Bonattijeve smer.
• Matterhorn: Trije mušketirji, prvenstveni vzpon.
1984
• Cho Oju:poizkus v južni steni, dosežena višina 7700 m.
• Težke proste ponovitve smeri (Golarjeva peč: Orlovska smer) in prvenstevni vzponi v naših gorah (Šite: Diretissima, Prisank: Ajdovska deklica).
1985
• Yalung Kang 8505 m (Nepal): vzpon v severni steni in številne nove smeri v naših gorah.
• Prvenstvena smer Fortuna v severni steni Eigerja.
• Težki prvenstveni vzponi doma: Diretissima v Sfingi, Jubilejna (Triglav), Črna zajeda, Algebra (Travnik), Nejčeva (Ojstrica).
1986
• Patagonija (Argentina), Cerro Torre: nova smer v vzhodni steni – Hudičeva Diretissima (ABO, 7a+, A3, 90°, 1150 m).
• Patagonija (Argentina), Torre Egger: nova smer v jugovzhodni steni – Psycho Vertical (ABO, 6c/A3, 90°, 950 m).
• Patagonija (Argentina), El Mocho: nova smer v severni steni – Grey-Yellow Arrow (ED, 7a+/A0, 500 m).
• Številni težki prvenstveni vzponi v Križevniku.
1987
• Pakistan,Trango Tower (6239 m), : Slovenska smer, prvenstveni vzpon (IX-).
• Pakistan, Broad Peak (8047 m): prvenstvena smer v sestopu.
1988
• Garhwal (Indija), šesttisočak Meru: dva prvenstvena vzpona (do IX-).
1989
• Garhwal (Indija), Bagirati II: Rolling Stones (VIII+), prvenstveni vzpon.
• Planja: Bodeča neža (VIII+), prvenstveni vzpon.
1990
• Velika Cina: prvenstvena smer Moč misli (IX).
• Picolissima: Ubijalec (VIII+).
• Klemenča peč: Mali princ, prvenstveni vzpon.
1991
• Ledenka (Kamniško-Savinjske Alpe): ena naših najzahtevnejših ledno-kombiniranih smeri.
• Večje število športno plezalnih vzponov in novih smeri v Julijskih Alpah.
1992
• Triglav: prvenstvena smer Korenina (VIII+).
• Marmolada: več prvenstvenih smeri v tej mogočni dolomitski steni.
1993
• Ojstrica: prvenstvena smer Izziv VIII+.
• Marmolada: Atomski čas, spominska smer Slavca Svetičiča (VIII+, A3)
• Golarjeva peč: prvenstvena smer Nebeški zvonovi (VIII+).
2005
• Ute: prvenstvena smer Čisti um (VIII).
2006
• Krajše stene in prvenstvene, športne smeri v njih.
• Rožni venec, Ute (VII).
• Črna poč, Savinjske Alpe Knez/ Oprešnik
2007
• Smer Janeza Jegliča, Ute (VIII).
2008
• Sivo nebo, Ute (VII+).
2009
• Prvenstvene smeri v Zahodnem delu Severne triglavske stene.
• Pavletov steber, Ute (VII+).
2010
• Konjska glava, Ute (VI,VII-).
2011
• Serija (11) prvenstveni smeri v Zahodnem delu Severne triglavske stene.
2014
• Katedrala, Desna, Žlebiči …, Ute.
Priznanja in nagrade:
• odprava na Everest leta 1979 je bila odlikovana z redom zaslug za narod,
• priznanje za ekipo leta,
• odprava Lhotse leta 1981 je bila odlikovana z redom zaslug za narod,
• Bloudkova nagrada (1984),
• medalja zaslug za narod (1984),
• več priznanj in pohval Planinske zveze Slovenije,
• Red za zasluge (2010).
Pripravili: Urban Golob (†), Miha Lampreht, Borut Peršolja, Marko Prezelj, Janez Skok
* Zadnje slovo od Frančka Kneza bo v torek, 10. oktobra, ob 16.30 na pokopališču v Rimskih Toplicah.