13. posvet Gore in varnost o statistiki, plazovnih žolnah ter nahrbtnikih z zračnimi baloni

V soboto, 25. novembra 2017, je v izobraževalnem centru Uprave za zaščito in reševaje RS na Igu pri Ljubljani potekalo skoraj že tradicionalno posvetovanje na teme povezane z varnostjo v gorah. Dogodek je organiziral skupni odbor PZS in GRZS Gore in varnost, predavanja pa povezoval Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec na PZS in inštruktor GRZS. Posvetovanja se je udeležilo nekaj več kot sto udeležencev.

Prvi predavatelj je bil alpinist in dolgoletni gorski reševalec Jani Bele, ki je predstavil svojo nedavno izdano knjigo Nevarno proti vrhovom. V njej je zbral gorske nesreče, ki so se zgodile tako gornikom, planincem kot tudi alpinistom in gorskim reševalcem. V poduk in opozorilo vsem obiskovalcem in strokovnim kadrom, ki so spremljali predavanja, je predstavil tri nesreče, kjer so vsi udeleženci preživeli. Prva nesreča se je zgodila pri smučanju na Triglavskem ledeniku, ko je nesrečni smučar, ki je sodeloval v tekmi, »poletel« čez Steno v zasnežen graben. Strela lahko udari tudi sredi lepega sončnega dne in ravno to se je zgodilo planinki, ki je sestopala s Triglava na Dolič. Ker Slovenci zahajamo tudi v ledeniški svet je Bele predstavil nesrečo samohodca, ki se je še pred vršnim vzponom na Groβglockner obrnil, vendar pri sestopu padel v razpoko in se v njej zagozdil. Iz zraka so ga reševalci opazili zaradi roke, ki je gledala ven. Kot zadnjo nesrečo smo videli filmček, ki ga je avtor snel s svetovnega spleta, kaže pa primer neustrezne priprave na turo dveh turnih smučarjev. Oba sta na snegu zdrsnila, ker nista imela cepina in derez.

Matjaž Šerkezi je predstavil statistiko gorskih nesreč v letu 2017, ki je trenutno še nepopolna. V letošnjem letu so gorski reševalci posredovali v 477 nesrečah, večina od njih se je zgodila v poletnih mesecih. V dolino so prenesli tudi enajst oseb, ki so izgubile življenje. Ponesrečeni so planinarili po poteh, veliko je bilo letalskih nesreč padalcev, idr. ... Na prvem mestu vzrokov za nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, telesna nepripravljenost, ... Največ nesreč se še vedno zgodi pri sestopu. Predstavil je tudi dve intervenciji, kjer so bili vzroki klicu na pomoč neprimerna obutev in nepoznavanje terena pri izgubljenih osebah pod Veliko planino in neprimerna priprava na turo, nepoznavanje terena ter slabo vreme pri izgubljenem kolesarju na Veliki planini.

Sneg je letos zgodaj pobelil gore in na to moramo biti tudi ustrezno pripravljeni. Aljaž Anderle, gorski vodnik in reševalec, je v svojem predavanju o plazovnih žolnah govoril o prednostih in pomanjkljivostih posameznih vrst žoln, ki so trenutno na trgu, pri čemer pa ne gre pozabiti na lastno zavedanje o nevarnosti v gorah pozimi, kar pomeni ocenitev razmer, spoznanje tveganja in znanje reševanja iz plazu. Kako hitro bomo lahko našli zasutega v plazu je odvisno tudi od znanja uporabe žolne in naše usposobljenosti rokovanja z njo.

Zanimivo je bilo tudi zadnje predavanje Marka Šimenca o nahrbtnikih z zračnim balonom. Po uvodni predstavitvi so tri različne nahrbtnike sodelujoči lahko preizkusili tudi sami.

Posvetovanje je bilo uspešno tudi zaradi dejavnega sodelovanja udeležencev, ki so imeli nekaj vprašanj in pripomb, pri tem pa pridobili tudi določena vedenja in znanja, ki jih bodo lahko posredovali naprej.

Besedilo Irena Mušič Habjan, foto Matjaž Šerkezi

Priloge:
 Analiza gorskih nesreč 2107
 Lavinske žolne
 Nahrbtniki z zračnim balonom