četrtek, 18. januar 2018
Poročilo alpinistične odprave Rolwaling 2017
Vse se je začelo januarja 2017, ko za prvotno izbrani cilj nisva dobila dovoljenja za vrh. Sledilo je hitro iskanje drugih ciljev in kot privlačna možnost se je ponujala dolina Rolwaling. Za glavni cilj sva izbrala zahodno steno Tengi Ragi Tau (6938 m).
Odprava: Rolwaling 2017
Člana odprave: Luka Plut, Miha Zupin
Trajanje odprave: 23. oktober - 21. november 2017
Ko sva konec oktobra oddala prtljago na letališču Brnik in odletela proti jugu (Carigrad) se je odprava tudi začela. Naslednji dan zjutraj prispeva v Katmandu, kjer urediva še zadnje nakupe hrane, opreme in drugih potrebščin. Popoldne srečava še Luka in Nejca in skupaj prijetno zaključimo prvi večer.
Naslednji dan se s terenskim vozilom odpravimo na 8 ur dolgo vožnjo proti goram. Razdrapane ceste, ki jih nekje obnavljajo (redna vzdrževalna dela in na nekaterih delih tudi zaradi posledic potresa) v splošnem niso slabe, je pa vožnja vseeno daleč od udobne. V večernih urah opravimo krajši vzpon (2 h) do vasi Simi, kjer prespimo. V naslednjih dneh prispemo po slikoviti dolini Rolwaling do najine baze - vasi Na (4200 m). Medtem srečamo kar nekaj pohodnikov, ki se odpravljajo na prelaz Tasi Lapče ali katerega izmed vrhov nad vasjo. Oktober predstavlja višek sezone v tem delu Himalaje. Nastaniva se v lepem lodgu, ki nama tri tedne predstavlja »dom«. Če bi bil še ogrevan, bi bilo že prav kičasto. :)
Prvo resnejšo aklimatizacijsko turo opraviva na Chukyima Go North, nekaj dni po prihodu v bazo. Začetek smeri je strmejši s tanjšim alpskim ledom. Po uvodni strmini je preostanek smeri položnejši z raznolikimi razmerami, večinoma nepredelanim snegom. Sestopiva po SV pobočjih, kjer naju po začetnem sestopu po ledeniku čaka 5 spustov po vrvi v položnem, gladkem in naloženem terenu - to varianto sestopa odsvetujeva. Pod steno prespiva, naslednji dan sestopiva v bazo.
Naredila sva drugi ali tretji pristop na Chukyima Go North 5940 m (GPS 5890 m), po smeri težavnosti 80°/60°-70°, 600 m. Podobno smer je preplezala že ameriška naveza Mirhashemi in Pugliese leta 2016.
Med samo turo (smer poteka v SZ steni) sva oba dobila blažje ozebline palcev na nogah, kar naju je malce »ohladilo« pri nadaljnjih ciljih. V splošnem so bile stene okoli Rolwalinga to sezono bolj suhe kot v preteklih letih, kar naju je prisililo k ponovnemu razmisleku o nadaljnjih ciljih odprave. Prvotni cilj sva na tej točki dokončno črtala iz seznama, zato je bilo potrebno na hitro poiskati druge cilje. Nekaj informacij o obstoječih smereh v dolini sva zbrala že pred odhodom. Vseh pa ne, saj so nekatere izmed vrhov (že nekaj časa nazaj) preimenovali, zakar je posledično zbiranje informacij veliko težje. Še posebno, če ne veš, da lahko vrh nosi tudi drugo (beri: staro) ime. Ni treba posebej omenjati, da so na zemljevidih zapisana zgolj nova imena.
Vrhovi v katerih je bilo preplezanih že nekaj smeri (Kang Nachugo, Chekigo, Bomongo, Chukyma Go idr.) naju zaradi številnega obiska oz. števila že obstoječih smeri niso pritegnili (tudi zaradi španske odprave, ki je uspešno naskakovala vrhove nad bazo). Zaradi mraza in kopnih razmer (manj snega kot običajano) sva se osredotočila na južna pobočja in tehnično manj zahtevne vzpone.
Omi Tso Go (SV predvrh Kang Nachuga) z višino 6381 m (GPS 6337 m) nama je zaradi skritosti (greben sva videla le deloma) in neobleganosti (po najinih takratnih podatkih naj bi bil še neosvojen) predstavljal lep izziv. Po dnevu hoje dostopiva do pod sedla Thanna La. Malo pod sedlom postaviva bivak na višini 5600 m. Po jutranjem vzponu do sedla naju po dobri uri hoje/plezanja po SV grebenu presenetijo stopinje, stare ne več kot teden dni. Z rahlo grenkim priokusom počasneje napredujeva proti vrhu in ga okoli 14. ure tudi doseževa.
Greben ni bil težaven, prevladovale so mešane razmere, proti vrhu pa nepredelan sneg. Strmina ni presegla 75°. Sestopila sva po smeri pristopa, brez spustov po vrvi. Naslednji dan pa nazaj v bazo.
Sledi naju niso pustile ravnodušnih. Shojeno je bilo le v smeri proti vrhu ne pa tudi nazaj, se pravi iz vrha proti sedlu. Zadnje stopinje sva videla pod vršno glavo cca. 50 m pod vrhom. Na vrhu je bil nepredelan sneg in načeloma bi morale stopinje ostati vidne, razen, če prvopristopnik ni šel zelo naokrog. Kljub poizvedovanju in tudi z daljšim dopisovanjem s kronistom L. Griffinom nisva uspela izvedeti kaj več o vzponu. Skrivnostno, kajne?
Po nekaj dneh počitka narediva še zaključno turo - južni greben na Kang Korob (tudi Khang Kharpo oz. Ripimo Shar) visok 6705 m (GPS 6641 m). Dolina Ripimo-Shar ledenika naju je namreč povsem očarala.
Po dnevu hoje iz baznega tabora prespiva na ledeniški moreni. Naslednji dan pa prispeva na sedlo med Kang Korobom in Dragnag Rijem. Značilnost vzpona je grebensko plezanje, kjer se bolj ali manj držiš pobočij ob grebenski rezi. Do grebena se naveževa za en raztežaj (do IV v skali). Sledi plezanje ob južnem grebenu. Na vrh prideva po 6 urah plezanja. Sestopiva nazaj do sedla, vmes narediva dva spusta po vrvi. Na sedlu prespiva in naslednji dan sestopiva v bazo.
Po dveh dneh se skupaj s kuharjem in pomočnikom kuharja odpravimo iz baze. Malce se še pozna utrujenost od zadnje ture, vendar pot hitro mine. Prvi dan sestopimo do Checheta, kjer ga z veseljem zažurava z lokalci. Pijeva čang, poskusiva pokazati kako se pleše polka, kar nama sklonjenih glav, zaradi nizkega stropa ne uspeva najbolje, gledava tradicionalne plese šerp ... skratka nepozaben večer preživet z lokaci v kuhinji! :)
Naslednji dan, ko že misliva, da je vsega konec, naju skoraj vrže po tleh, ko dobiva povabilo na tradicionalno poroko šerp! Udeležimo se je skupaj s kuharjem in pomočnikom kuharja, ki prihajata iz iste vasi. Pozno popoldne pridemo na »ohcet«': ples na travniku, izvrsten dal bhat in čang, kolikor si poželiš. Naslednji dan se ob prisotnosti Lame vrstijo verski obredi. Po koncu obredov se je karavana, ki smo se ji priključili, odpravila v dolino. Iz vasi do doline vodijo zgolj stopnice, zagotovo 500 višinskih metrov spusta, ki botrujejo bolečim nogam še naslednjih nekaj dni.
Hvala KA PZS za pomoč pri financiranju odprave.
Vzponi:
Kronološki potek odprave:
Člana odprave: Luka Plut, Miha Zupin
Trajanje odprave: 23. oktober - 21. november 2017
Ko sva konec oktobra oddala prtljago na letališču Brnik in odletela proti jugu (Carigrad) se je odprava tudi začela. Naslednji dan zjutraj prispeva v Katmandu, kjer urediva še zadnje nakupe hrane, opreme in drugih potrebščin. Popoldne srečava še Luka in Nejca in skupaj prijetno zaključimo prvi večer.
Naslednji dan se s terenskim vozilom odpravimo na 8 ur dolgo vožnjo proti goram. Razdrapane ceste, ki jih nekje obnavljajo (redna vzdrževalna dela in na nekaterih delih tudi zaradi posledic potresa) v splošnem niso slabe, je pa vožnja vseeno daleč od udobne. V večernih urah opravimo krajši vzpon (2 h) do vasi Simi, kjer prespimo. V naslednjih dneh prispemo po slikoviti dolini Rolwaling do najine baze - vasi Na (4200 m). Medtem srečamo kar nekaj pohodnikov, ki se odpravljajo na prelaz Tasi Lapče ali katerega izmed vrhov nad vasjo. Oktober predstavlja višek sezone v tem delu Himalaje. Nastaniva se v lepem lodgu, ki nama tri tedne predstavlja »dom«. Če bi bil še ogrevan, bi bilo že prav kičasto. :)
Prvo resnejšo aklimatizacijsko turo opraviva na Chukyima Go North, nekaj dni po prihodu v bazo. Začetek smeri je strmejši s tanjšim alpskim ledom. Po uvodni strmini je preostanek smeri položnejši z raznolikimi razmerami, večinoma nepredelanim snegom. Sestopiva po SV pobočjih, kjer naju po začetnem sestopu po ledeniku čaka 5 spustov po vrvi v položnem, gladkem in naloženem terenu - to varianto sestopa odsvetujeva. Pod steno prespiva, naslednji dan sestopiva v bazo.
Naredila sva drugi ali tretji pristop na Chukyima Go North 5940 m (GPS 5890 m), po smeri težavnosti 80°/60°-70°, 600 m. Podobno smer je preplezala že ameriška naveza Mirhashemi in Pugliese leta 2016.
Med samo turo (smer poteka v SZ steni) sva oba dobila blažje ozebline palcev na nogah, kar naju je malce »ohladilo« pri nadaljnjih ciljih. V splošnem so bile stene okoli Rolwalinga to sezono bolj suhe kot v preteklih letih, kar naju je prisililo k ponovnemu razmisleku o nadaljnjih ciljih odprave. Prvotni cilj sva na tej točki dokončno črtala iz seznama, zato je bilo potrebno na hitro poiskati druge cilje. Nekaj informacij o obstoječih smereh v dolini sva zbrala že pred odhodom. Vseh pa ne, saj so nekatere izmed vrhov (že nekaj časa nazaj) preimenovali, zakar je posledično zbiranje informacij veliko težje. Še posebno, če ne veš, da lahko vrh nosi tudi drugo (beri: staro) ime. Ni treba posebej omenjati, da so na zemljevidih zapisana zgolj nova imena.
Vrhovi v katerih je bilo preplezanih že nekaj smeri (Kang Nachugo, Chekigo, Bomongo, Chukyma Go idr.) naju zaradi številnega obiska oz. števila že obstoječih smeri niso pritegnili (tudi zaradi španske odprave, ki je uspešno naskakovala vrhove nad bazo). Zaradi mraza in kopnih razmer (manj snega kot običajano) sva se osredotočila na južna pobočja in tehnično manj zahtevne vzpone.
Omi Tso Go (SV predvrh Kang Nachuga) z višino 6381 m (GPS 6337 m) nama je zaradi skritosti (greben sva videla le deloma) in neobleganosti (po najinih takratnih podatkih naj bi bil še neosvojen) predstavljal lep izziv. Po dnevu hoje dostopiva do pod sedla Thanna La. Malo pod sedlom postaviva bivak na višini 5600 m. Po jutranjem vzponu do sedla naju po dobri uri hoje/plezanja po SV grebenu presenetijo stopinje, stare ne več kot teden dni. Z rahlo grenkim priokusom počasneje napredujeva proti vrhu in ga okoli 14. ure tudi doseževa.
Greben ni bil težaven, prevladovale so mešane razmere, proti vrhu pa nepredelan sneg. Strmina ni presegla 75°. Sestopila sva po smeri pristopa, brez spustov po vrvi. Naslednji dan pa nazaj v bazo.
Sledi naju niso pustile ravnodušnih. Shojeno je bilo le v smeri proti vrhu ne pa tudi nazaj, se pravi iz vrha proti sedlu. Zadnje stopinje sva videla pod vršno glavo cca. 50 m pod vrhom. Na vrhu je bil nepredelan sneg in načeloma bi morale stopinje ostati vidne, razen, če prvopristopnik ni šel zelo naokrog. Kljub poizvedovanju in tudi z daljšim dopisovanjem s kronistom L. Griffinom nisva uspela izvedeti kaj več o vzponu. Skrivnostno, kajne?
Po nekaj dneh počitka narediva še zaključno turo - južni greben na Kang Korob (tudi Khang Kharpo oz. Ripimo Shar) visok 6705 m (GPS 6641 m). Dolina Ripimo-Shar ledenika naju je namreč povsem očarala.
Po dnevu hoje iz baznega tabora prespiva na ledeniški moreni. Naslednji dan pa prispeva na sedlo med Kang Korobom in Dragnag Rijem. Značilnost vzpona je grebensko plezanje, kjer se bolj ali manj držiš pobočij ob grebenski rezi. Do grebena se naveževa za en raztežaj (do IV v skali). Sledi plezanje ob južnem grebenu. Na vrh prideva po 6 urah plezanja. Sestopiva nazaj do sedla, vmes narediva dva spusta po vrvi. Na sedlu prespiva in naslednji dan sestopiva v bazo.
Po dveh dneh se skupaj s kuharjem in pomočnikom kuharja odpravimo iz baze. Malce se še pozna utrujenost od zadnje ture, vendar pot hitro mine. Prvi dan sestopimo do Checheta, kjer ga z veseljem zažurava z lokalci. Pijeva čang, poskusiva pokazati kako se pleše polka, kar nama sklonjenih glav, zaradi nizkega stropa ne uspeva najbolje, gledava tradicionalne plese šerp ... skratka nepozaben večer preživet z lokaci v kuhinji! :)
Naslednji dan, ko že misliva, da je vsega konec, naju skoraj vrže po tleh, ko dobiva povabilo na tradicionalno poroko šerp! Udeležimo se je skupaj s kuharjem in pomočnikom kuharja, ki prihajata iz iste vasi. Pozno popoldne pridemo na »ohcet«': ples na travniku, izvrsten dal bhat in čang, kolikor si poželiš. Naslednji dan se ob prisotnosti Lame vrstijo verski obredi. Po koncu obredov se je karavana, ki smo se ji priključili, odpravila v dolino. Iz vasi do doline vodijo zgolj stopnice, zagotovo 500 višinskih metrov spusta, ki botrujejo bolečim nogam še naslednjih nekaj dni.
Hvala KA PZS za pomoč pri financiranju odprave.
Vzponi:
- prva ponovitev smeri Mirhashemi in Pugliese (2016) na Chukyima Go North: 5940 m (GPS 5890 m), 80°/60°-70°, 600 m,
- prva ponovitev smeri po SV grebenu na Omi Tso Go (SV predvrh Kang Nachuga): 6381 m (GPS 6337 m), 75°/50°-60°, 1000 m
- prvenstvena smer po južnem grebenu na Kang Korob/ Khang Kharpo/ Ripimo Shar: Kranjski greben: 6705 m (GPS 6641 m), UIAA IV, 75°, 1300 m
Kronološki potek odprave:
- 23. oktober; let Brnik-Carigrad-Katmandu
- 24. oktober; let: Brnik-Carigrad-Katmandu. Urejanje formalnosti in zadnji nakupi v Katmanduju.
- 25. oktober; vožnja do vasi Jagat in hoja do vasi Simi.
- 26. oktober; hoja od vasi Simi do vasi Dongang.
- 27. oktober; hoja od vasi Dongang do vasi Na.
- 28. oktober; urejanje baze, popoldansko sneženje.
- 29. oktober; vzpon do 5000 m, popoldansko sneženje.
- 30. oktober; počitek in vzpon do ledeniškega jezera Tsho Rolpa.
- 31. oktober; dostop do pod stene Chukyima Go North.
- 1. november; plezanje v Chukyima Go North in sestop na SV stran.
- 2. november; sestop v bazo
- 3. november; počitek
- 4. november; počitek
- 5. november; počitek
- 6. november; dostop do pod SV grebena Omi Tso Go
- 7. november; plezanje grebena na vrh Omi Tso Go in sestop nazaj do pod sedla
- 8. november; sestop v bazo
- 9. november; počitek
- 10. november; počitek
- 11. november; počitek
- 12. november; dostop pod Kang Korob/Khang Kharpo/Ripimo Shar, spanje na moreni
- 13. november; vzpon na sedlo med Kang Korobom in Dragnag Rijem
- 14. november; vzpon po grebenu na vrh Kang Koroba in sestop nazaj do sedla, kjer prespiva
- 15. november; sestop v bazo
- 16. november; počitek
- 17. november; počitek
- 18. november; sestop iz vasi Na do vasi Chhechhet
- 19. november; sestop iz vasi Chhechhet do neznane vasi - praznovanje poroke šerp
- 20. november; praznovanje poroke šerp in sestop do Jagata
- 21. november; vožnja do Katmanduja in urejanje formalnosti
Fotogalerija
Avtor: Člani odprave