Iskri se beseda ob obletnici rojstva Toneta Škarje

Maja 2020 je v 84. letu starosti na drugo stran mavrice odšel Tone Škarja, človek, ki je pustil globok in trajen vtis. Sodeloval je na številnih alpinističnih odpravah, opravil je več kot tisoč alpinističnih vzponov, od katerih jih je bilo več kot trideset prvenstvenih. Bil je tudi ploden pisatelj, sodeloval je tudi s tujimi revijami in bil član uredništva Planinskega vestnika.

»Bil je človek, ki vsega, kar je dajal »nekoristnemu svetu« in kar je ta dajal njemu, ni jemal le zase, ampak je vse to delil tudi z drugimi. Če je njegova knjiga Po svoji sledi avtobiografski prikaz njegovega življenja in obenem tudi dokumentiran pregled zgodovine alpinizma njegovega časa, so pričujoča izbrana dela poleg številnih knjižnih del njegov literarni odsev. Tako kot vsakemu drugemu avtorju je bilo tudi Tonetu Škarji pisanje priložnost, ob kateri je izpovedoval osebni pogled na svet okoli sebe in izražal svoje vrednostne ocene. Njegova literarna zapuščina nam daje ponovno priložnost, da sežemo v globino njegovih življenjskih modrosti, razmišljanja in njegovih iskrivih odzivov na dogajanja okrog sebe. Pouči pa nas tudi o tem, da alpinizma ne preveva zgolj romantika. Velikokrat je v ozadju blestečih dosežkov v domačih in tujih gorah tudi trd spopad osebnosti, soočenje različnih mnenj in pogledov na njegov razvoj, kar se kaže predvsem pri prizadevanju za ustrezen delež iz - vsaj po mnenju alpinistov - vselej preskromnih državnih in sponzorskih sredstev,« v uvodnem delu spremne besede zapiše urednik knjižnega dela Žarko Rovšček.

Ideja o Škarjevih izbranih delih se je porodila kot odgovor na pobudo aktualnega urednika Planinske založbe Vladimirja Habjana v začetku leta 2018.

Tone Škarja na taboru 1 na sedlu Lho La (odprava Everest '79) (foto Tomaž Jamnik)

Zbiral je morebitne predloge za nove knjižne izdaje, češ da je med pomembnimi slovenskimi planinci ali alpinisti gotovo še dovolj takih, ki bi imeli kaj povedati, ali so že kaj objavili. Sledila je miselna iskra, da je Tone Škarja svoje življenjske izkušnje, občutja in spoznanja v zapisani besedi bogato in nesebično razsejal med nas. To dokazuje obsežen seznam njegovih zapisov, objavljenih člankov in knjig. Pred leti ga je uredil neutrudni France Malešič malenkostno ga je kasneje dopolnil Žarko Rovšček. Vse to je predstavljalo izziv, da se uredi pregled in izbor del v knjižni obliki. Ideja je bila torej na mizi, urednik Planinske založbe in Odbor za založništvo (OZI) PZS pa jo je podprl. »Čeprav si v začetku nisem predstavljal sebe v vlogi urednika, me je v nadaljevanju odbor OZI izbral za uresničitev te naloge. Tone Škarja se je pobude zelo razveselil. Kako tudi ne, saj bi bil njegov bogat pisni opus s tem lepo zaokrožen. Obljubil je vso pomoč in sodelovanje, a se je njegova življenjska nit žal prezgodaj pretrgala,« razloži urednik knjižnega dela Tone Škarja: Iskrí se beseda Žarko Rovšček.

Leta 2014 je Tone Škarja prvi prejel nagrado za življenjsko delo v alpinizmu. (foto arhiv PV)

Knjiga je zasnovana tako, da predstavlja približno polovico njenega obsega uredniška spremna beseda, v kateri je za proučevalce Škarjevega opusa vsaj točna navedba, večinoma pa tudi komentar (razprava) o njegovih člankih. Druga polovica je izbor 60 člankov, objavljenih v slovenskem tisku. Največ, kar tretjina, jih je iz Planinskega vestnika, v katerem je Škarja kot pisec začel in še skoraj tik pred slovesom tudi zaključil svojo literarno pot. Ostali dve tretjini pripadata člankom iz časopisa Delo, Alpinističnih razgledov, Grifa, Obvestil PZS idr. Izbor je zaključen z drobci iz Škarjevih intervjujev.

»Tako, njemu lastno pronicljivo pisanje, z iskrivimi mislimi je botrovalo tudi naslovu knjige: Iskrì se beseda. Če bi v izbor uvrstil še odlomke iz Škarjevih knjižnih del, ki so bralcem širše dostopna, bi gotovo močno prekoračil s strani založbe predviden obseg, zato sem se temu, sicer nerad, že na začetku odrekel,« zaključi Rovšček.