torek, 16. julij 2024

Janez Skok: Alpinistični rock' n' roll v 80-ih, založba Sidarta in vseživljensko plezanje #podcast

Z nami V steni, legendarni alpinist in založnik, Janez Skok.

banner_1000

Janez Skok je začel plezati konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja na ljubljanskem Akademskem AO. Hitro je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije, ki je v zgodnjih 80-ih letih popolnoma in odločno zapopadla idejo prostega plezanja.
Opravil je številne proste ponovitve alpinističnih smeri. Sledile so raznolike prvenstvene smeri in težke ponovitve smeri v Centralnih in Zahodnih Alpah, poleti in pozimi.
V duhu časa manjših žepnih neodvisnih alpinističnih odprav se je s prijatelji večkrat odpravil na odprave v azijska gorovja in to kar s kombijem. Plezal je v ameriških Yosemitih, z ženo Ines Božič Skok sta splezala po Maestrijevi smeri na Cerro Torre.


ep34_slika_2

Konec 80-ih let sta z Ines ustanovila založbo Sidarta, ki že leta opremlja domove številnih planincev, gornikov, alpinistov, turnih smučarjev in športnih plezalcev, z zemljevidi in vodniško literaturo, pa tudi z leposlovjem.

Teme, ki smo jih obdelali:
  • Izkušnje z odprave Rakaposhi v Pakistanu.
  • Neverjetni plezalni tempo ambicioznih mladcev v začetku 80ih.
  • »Hecna« zgodba iz Eigerja.
  • Iz Eigerja v Dru.
  • Alpinistična scena v zgodnjih 80ih (v Ljubljana).
  • Prigoda v Grandes Jorasses in izgubljenim nahrbtnikom.
  • Nesreča v Supercouloir-ju v MB du Tacul-u.
  • Zakaj vponke z matico in ne navadne vponke!?
  • Legendarna oštarija Rio v Ljubljana.
  • Dogajanje v Paklenici v 80ih in šest smeri v Aniča Kuk-u v enem dnevu.
  • Obdobje 80-ih je bilo posebno v kontekstu začetka prostega plezanja alpinističnih smeri.
  • Nauk in spoznanje iz izkušnje 6000aka Thalay Sagar v Garhwal-ski Himalaji v Indiji.
  • Ponovno s kombijem v Pakistan, na 8000-ak Nanga Parbat.
  • Na vrsto pride Patagonija in vzpon na Cerro Torre po Maestrijevi smeri z Ines.
  • Plezanje v Yosemite-ih v ZDA in odprva v dolino Nangma v Pakistanu.
  • »Fotografska odprava« po Karakorumu in Himalaji.
  • Začetek založbe Sidarta.
  • 30 let (1994) od prvega športnoplezalnega vodnika izdanega pri Sidarti in prigode s Črnega Kala.
  • Primerjava z vzhodnimi Nemci v smislu plezalne sposobnosti v 80-ih.
  • Kdaj so pri Sidarti začeli izdajati pohodne in plezalne vodnike?
  • Druga, dopolnjena in razširjena izdaja alpinističnega plezalnega vodnika Stena.
  • Vloga Mihe Valiča pri projektu, struktura vodnika in pomen Stene za alpinizem.
  • Zgodba iz zimske Sfinge (»man with a sleeping bag.«)
  • Plezanje s Frančkom Knezom.
  • Koliko se danes pleza v hribih?
  • Kakšno težo ima pri Sidarti leposlovje? Aktualno?
  • A se danes bere leposlovje z gorniško vsebino?
  • Iskalci svobode, knjiga o poljskem alpinizmu.
  • Alpinizem je bil ponekod po Evropi lahko tudi beg iz vsakodnevne življenjske bede.
  • Kako to, da so pri Sidarti izdali alpinistični vodnik za argentinsko Patagonijo?
»Ne glede na vse smo pa imeli vseskozi stik s prejšnjo generacijo. Jaz sem Šraufa dobro poznal, Nejca tudi. Veš da, za nas so bili to hudi frajerji. Saj so tudi bili! Vem, da se mi je res dobro zdelo, ko smo šli nekega leta, tam po 80ih, z Rokom (Rok Kovač) in Zvoncem (Zvone Drobnič) v Švico in smo tam spraskali ene tri prvenstvene smeri v Grosshorn-u in Breithorn-u, pa sem pred eno lekarno v Ljubljani na Marjona (Marjan Manfreda) naletu in me je pohvalil. Se mi je res dobro zdelo!«

»Osterman je takrat delal v Avstriji, pa nam je on plačal vrh, Nanga Parbat. Smo rekli, nič, pa ponovimo vajo. Smo šli naslednje leto spet dol, spet s kombijem. Ker to je pet dni vožnje, a ne? Tako, malo si zmatran ... Pet dni vožnje? Ja, če dobro goniš... Na Tam-u smo dobili avto, napokali vse skupaj notri. To je bila Juga (Jugoslavija), takrat je bilo 300l bencina tri (Ameriške) Dolarje. 100 l je bilo en Dolar. To je bilo noro. Jasno je bilo, da smo bili na koncu potujoča cisterna.«

»Tukaj bi mogoče kdo pričakoval, da bo kaj več napisano. Ampak jaz mislim, da za tak vodnik (Stena, Sidarta 2024) oz. tudi za Triglav, da je to za ljudi, ki vedo kaj je 1000m stene, ki vedo kako se klin zabije, skratka, ki morajo biti povsem kompetentni. Potem vzameš skico in greš plezat z vso komplet opremo. Tukaj ni notri opisov, kje bo ključno mesto, na kaj je potrebno paziti, sicer bi bil vodnik za štiri take knjige. Če bi to imelo smisel!?«

»Če upava špekulirati, koliko se danes pleza smeri v Triglavu? Jaz mislim, da se bo vedno plezalo. Tako kot jaz te stvari vidim, prosto plezanje je na nek način postalo en tak super masoven šport, ki je za vsakogar, alpinizem bo pa vedno bolj zadeva, s katero se bo ukvarjala neka elita. In bolj kot bo stena resna, manj bo ljudi!«

»Problem današnjega alpinizma je ta nesrečna komotnost in pomehkuženost, to s česar smo se včasih še kot »Jugosi« norčevali, s teh ljudi, ki so dišali po hribih, ko si gledal Italijane in druge, kjer je bila oprema tipi topi... Ampak točno se je vedelo, ko bo malce zaškripalo, bomo mi splezali, oni bodo pa obrnili. In je bilo vedno tako! In to zato, ker so bili tam, kjer smo mi sedaj! Žal!«