Mladi in Patagonija

Slovenji smo zapustili zjutraj 13.01.05 in preko Benetk, Londona, Buenos Airesa pristali v El Calafatih.14.01.05. Nabava hrane in ostalih potrebščin ter odhod iz Calafatov 15.01. proti Chaltenu. 16.01. Chalten – nabava preostalih stvari ter pakiranje opreme in hrane za transport s konji. 17.01. – ureditev baze ter transport opreme na passo Superior in nazaj v bazo. 18.01. – prvi dan počitka! Naslednji teden smo bili še trikrat na passo Superiorju vendar vreme ni bilo naklonjeno dobremu poskusu. V tretjem poskusu 24.01. smo (Zalokar, Tratnik, Šisernik)preplezali vstopni koluar do zagvozdenega balvana, vendar je bila stena v ivnato ledenem objemu. Boštjan je imel probleme z zdravjem, zato je ostal v bazi.Naš finalni poskus se je začel 30.01, brez Boštjana. Ob 1.00 zjutraj smo se odpravili s passo Superiorja proti vstopu smeri. Ob 7.00 zjutraj smo bili spet pri bloku, kjer se začenja Gorettin steber. Ob 15.00 smo bili že deseti raztežaj stebra in nato smo začeli plezati proti zahodnemu delu stebra. Nato se je začelo iskanje prehodov in linije Cimicuri e tortas fritas. Po treh neuspelih poskusih, nismo našli prave poke, smo se odločili da bivakiramo. Naslednji dan, 31.01. smo začeli s plezanjem ob 8.00 zjutraj in stali na vrhu stebra ob 15.00. Zadnjih tristo metrov stene so bile razmere bolj zimske kakor poletne in tudi plezanje je trajalo dlje kot smo pričakovali. Tako da smo imeli drugi bivak 150 metrov pod vrhom Fitz Roya. Naslednji dan 01.02.2005 smo stali na vrhu ob 10.00 zjutraj. Ob 11.30 smo začeli s sestopom po Franco-Argentinski smeri in dosegli passo Superior ob 17.00 uri ter sestopili direkt v bazo.

Vzpon smo nato proslavljali še tri dni, seveda v alpskem stilu brez bivakov.

07.02 je Rok Zalokarjev s Tomasom Huberjem (GER)in Andyem Schnur (SUI) plezal na Punta Herron, kjer so bivakirali na vrhu gobe in naslednji dan poskusili preplezati še Torre Egger ampak slabe razmere na gobi Eggerja so jim onemogočile da bi bili na vrhu.(6c,5 A1, 90-65)

09.02 je Aljaž z Jasonom Lakeyem(ZDA) plezal Red Pillar (6b, A1, 60, 650 m) v vzhodni steni Mermoza.

Zaradi močnega vetra in slabega vremena sta obrnila raztežaj pod vrhom.

17.02. pa so Grmovškova, Tratnik in Zalokar preplezali vzhodni raz Exuperya, smer Buscalini

(6c, VI/A1, 850 metrov)

18.02. Klemen Mali in Rok Šisernik opravila prečenje s passo Guillameta preko smeri Brenner (VII, V, 450 m) na vrh Guillameta in po grebenu do sedla ter po klasični smeri (VI, V, 11 raztežajev) na vrh Mermoza. S plezanjem sva začela ob 8.00 in dosegla vrh Mermoza ob 19.00. Z vrha sva se spuščala po vrveh po Rdečem stebru v vzhodni steni Mermoza. Prečenje sva poimenovala MOTOKROS.

Preostali čes odprave smo potrebovali počitek in seveda tudi kak pir je blo treba spit. Domov smo se vrnili 02.03.2005.

FINANČNO POROČILO