Patagonija 2011

Argentina

Poročilo:
4.-5. 1.2011 Odhod iz Slovenije. Polet do Buenos Airesa, ker se dobiva z Grego, ki je že nekaj tedno plezal po Argentini. Takojšnji polet naprej do El Calafat.
6.1.2011 Pot do El Chaltena. Potovanje je potekalo ob lepem vremenu. Napovedan je bil še en, zadnji dan obdobja lepega vremena. Zaradi tega sva takoj spakirala opremo in odšla proti bazi De Agostini  in naprej do Poljskega bivaka nad Ledenikom Torre. Tja sva prispela pozno zvečer z vso opremo, po sedmih urah.
7.1. Vstala sva ob 2.in do 6. Zjutraj pristopila pod južno steno Poincenota. Vreme se je medtem poslabšalo zato sva sestopila do bivaka, deponirala opremo in sestopila naprej do El Chaltena.
8.1. – 23.1. V gorah je bilo v tem obdobju vseskozi slabo vreme z nekaj urnimi razjasnitvami. Na srečo se je okoli El Chaltena razvila solidna ššportnoplezalna scena, ki omogoča, da plezalci prebijejo obdobja slabega vremena manj stresno in ostanejo v dobri fizični kondiciji. Plezala sva smeri do 7c.
24.1. Odhod proti Poljskemu bivaku. Celo pot do bivaka je deževalo in pihalo.  A verjela sva v vremensko napoved. Pozno zvečer se je vreme umirilo a pokazale so se sveže posneženi  zgornji deli sten. Odločila se za Agujo Bifido, katere vrh je nižje od snežne meje, ki sva jo videla.
25.1. Ko svaprišla pod vzhodno steno Bifide vsa lahko od blizu videla, da so vse poči na debelo zalite z ledom. Zato sva hitro našla alternativni cilj, nepreplezano steno skalne ostrice Pachamama v verigi Trilogia Inca. V desetih urah sva preplezala novo smer, ki sva jo imenovala Cortissima (VII, A1, 350 m). S škrbine v grebenu sva se spustila nazaj pod steno in do noči sestopila nazaj do bivaka.
26.1. Sestop z vso opremo iz bivaka do El Chaltena
27.1. Priprave na odhod domov
28.1.. Prevoz v El Calafate in polet v Buenos Aires
29.1. Buenos Aires
30.1. Polet v Slovenijo
31.1. Prihod v Ljubljano

Preplezane smeri:
Pachamama: Cortissima (VII, A1, 350 m), nova smer

Vrednotenje:
Plezanje v Patagoniji je loterija. Midva tokrat nisva bila izžrebana. Prihod v El Chalten v lepem vremenu je najslabše kar se lahko plezalcu zgodi saj vedno sledi obdobje slabega vremena. Po soncu pade dež, ne? Slabo vreme je tako trajalo skoraj do najinega odhoda. V enem dnevu in pol lepega vremena so se pokazale stene katerih vse poči je dolgo obdobje slabega vremena napolnilo z ledom. Običajno se zato počaka kak dan, da se stene očistijo. Tokrat ni bilo časa zato sva se zadnji hip odločila za nižjo steno in tam preplezala novo smer. Z izkupičkom odprave nisva zadovoljna a naredila sva prav vse kar se je dalo glede na vreme. Na koncu sva vseeno dobila en dan prave patagonske borbe.