Naveza Lindič-Papert neuspešna v Patagoniji

Čile

Poročilo:
Več kot dvomesečno bivanje v Patagoniji sem začel v zelo pisani druščini. Prvo polovico sem bil v navezi z Marcom Andrejem Leclercom, s katerim sva večkrat poizkusila v različnih linijah v dolini Torre. V isti dolini je med tem poizkušala tudi Ines Papert s svojim sinom in Paolom Marazzijem. Vsi smo kmalu ugotovili, da so bile razmere to zimo v Patagoniji bolj primerne za smučanje kot za plezanje. Vsi smo imeli s seboj smuči in ker radi izkoristimo kar nam je ponujeno, smo se odločili, da poizkusimo s smučanjem s katerega izmed vrhov.

Cerro Solo je bil enostavna odločitev, saj je vrh iz El Chaltena, kraja v katerem smo bivali, dobro viden. V upanju na ugodne snežne razmere smo dostopili do tabora po Cerro Solo tik nad jezerom Torre. Naslednji dan smo še v temi hitro začeli pridobivati metre do prvega snega. Z vsakim korakom nam je bilo bolj jasno, da je tokrat sreča na naši strani. Odlične snežne razmere in dih jemajoči pogledi na Cerro Torre in Fitz Roy so nas ves čas vzpenjanja spravljali v dobro voljo. Smučanje z vrha je bilo za vse nepozabna izkušnja!

V drugi polovici sem bil aktiven v navezi z Ines Papert z idejo poskusa v Hudičevi zajedi v Fitz Royu. Vreme se je ves čas ponavljalo v enakih ciklih. Zelo kratka obdobja lepega vremena niso bila daljša od enega dneva, vedno pa jim je sledil močan veter in ogromno novega snega. Odločila sva se, da na sedlu Superior skopljeva snežno luknjo, kjer sva lahko varno pustila opremo in čakala v slabem vremenu. Po dveh dneh dela sva lahko v votlini postavila šotor in nazdravila s požirkom viskija.

Po treh dneh čakanja je prišel lep dan. Dostopila sva pod stene Fitz Roya in Mermoza in ugotovila, da je zapadlo preveč snega za kakršnokoli plezanje - smučanje s sedla Superior v 50 cm pršiča nama je ponovno narisalo smer na obraz. Naslednje lepo vreme je prišlo šele čez teden dni. Tokrat nama je uspelo preplezati strm vzhodni koloar Aguja val Biois. 400 m dolga smer je postregla z nekaj odličnimi raztežaji navpičnega ledu. Isti dan sva se s spusti ob vrvi spustila pod steno in odsmučala v dolino. V zadnjih dveh tednih sva dobila še eno priložnost. Tokrat je bilo okno lepega vremen dolgo dva dneva. »Prekopala« sva se čez polovico stene Marmoza, nato pa obtičala pod gladkim raztežajem brez ledu. Sestopila sva do votline in naslednje jutro v super vremenu z vso opremo odsmučala v dolino.

»Zaradi slabih razmer in zelo nestabilnega vremena nisva imela možnosti poskusa v glavnem cilju odprave - plezanje Hudičeve zajede. Uspelo nama je preplezati le vzhodni kuloar v Aguja val Biois.« Luka Lindič

Kronološki potek odprave

• 20. september 2017: poskus plezanja v Aguja Guillaumet in sestop v El Chalten
• 21. september 2017: trening v El Chaltenu
• 22. september 2017: trening v El Chaltenu
• 23. september 2017: dostop do Passo Superior in začetek kopanje snežne luknje
• 24. september 2017: dokončanje snežne luknje
• 25.september 2017: čakanje v snežni luknji na boljše vreme
• 26. september 2017:ogled razmer v okolici Fitz Roya
• 27. september 2017: poskus plezanja v Aguja Mermoz in sestop v El Chalten
• 28. september 2017: počitek
• 29. september 2017: trening v El Chaltenu
• 30. september 2017: počitek
• 1. oktober 2017: trening v El Chaltenu
• 2. oktober 2017: trening v El Chaltenu
• 3. oktober 2017: plezanje v Aguja Val Biois in sestop v El Chalte
• 4. oktober 2017: počitek
• 5. oktober 2017: trening v El Chaltenu
• 6. oktober 2017: trening v El Chaltenu
• 7. oktober 2017: počitek
• 8. oktober 2017: trening v El Chaltenu
• 9. oktober 2017: dostop do sedla Superior in kopanje prehoda preko krajne zevi pod Mermozom
• 10. oktober 2017: poskus v smeri Vol de Nuit v Aguja Mermoz
• 11. oktober 2017: sestop s sedla Superior v El Chalten
• 12. oktober 2017: nošenje opreme na relaciji Laguna de los Tres - El Chalten
• 13. oktober 2017: počitek
• 14. oktober 2017: trening v El Chaltenu
• 15. oktober 2017: let v Buenos Aires
• 16. oktober 2017: let v Salzburg

Luka Lindič