Tabor za perspektivne alpiniste Chamonix, oktober 2013

Francija

Poročilo:
Tabora so se udeležili Blaž Gladek (AO PD Kamnik), Domen Petrovčič (AAO), Laura Dovč (AO PD Ljubljana-Matica), Marko Mavhar (AO PD Grmada Celje), Matej Balažic (AO PD TAM Maribor), Matevž Kastrin (AO PD Ljubljana-Matica), Matevž Mrak (AO Radovljica), Miha Kern (AAO), Rok Kurinčič (Soški AO) ter vodji Miha Habjan (AAO, vodja) in Aleš Česen (Alpski gorniški klub, pomočnik vodje).

Zimski tabor je bil v preteklih letih organiziran tradicionalno v marcu, lani pa smo na Komisiji za alpinizem (KA) PZS prvikrat poskusili z organizacijo tabora v jesenskih mesecih (lani septembra, letos oktobra). Razlog je predvsem v jesenskih ugodnejših in stabilnejših vremenskih ter snežno-lednih razmerah nad Chamonixem.

Na KA PZS smo imeli letos nekaj težav z organizacijo, saj dolgo nismo dobili dveh alpinistov za vodenje tabora. Na koncu sva se za vodenje odločila Miha Habjan in Aleš Česen. Pripravili smo razpis, na katerega se je prijavilo 11 kandidatov. Na koncu smo sestavili ekipo 9 udeležencev.


Zato! Foto Matevž Kastrin

Potek:

Sobota, 5. 10. 2013

Do večera smo se vsi pripeljali v Chamonix, kjer smo se nastanili v hostlu Alpen Rose. Po večerji smo se pogovorili o poteku tabora, o vremenski napovedi in o aktualnih razmerah v gorah. Naredili smo  plane in sestavili naveze za prve vzpone.

Nedelja, 6. 10. 2013

Zaradi slabega vremena v nedeljo nismo šli plezati, za ponedeljek in naprej pa se je obetalo dobro vreme. Gladek, Kastrin, Balažic in Mrak so šli na Plan del'Aiguille (srednja postaja žičnice na Aiguille du Midi), kjer so prespali pri stari postaji. Česen in Petrovčič sta šla peš proti Breventu, ostali (Habjan, Kern, Dovč, Kurinčič in Mavhar) pa smo šli plezati na umetno steno. Glede na razmere v gorah in obratovanje žičnic smo se odločili, da prve vzpone opravimo v stenah okoli Aiguille du Midi in Mont Blant du Tacul.

Ponedeljek, 7. 10. 2013

Gladek in Kastrin sta zjutraj vstopila v Eugster diagonal koluar, Balažic in Mrak pa v Eugster direkt, v S steni Aiguille du Midi. Ostali smo šli s prvo žičnico proti gornji postaji Aiguille du Midi, Kurinčič in Mavhar le do srednje postaje (Plan de l'Aiguile). Od tam sta se odpravila proti S steni A Aiguille du Midi in vstopila v S-couloir. Česen in Dovč sta šla v Triangle du Tacul, kjer sta splezala dve smeri, Habjan, Petrovčič in Kern pa v M.B. du Tacul, kjer smo splezali Gabarrou-Albinoni. Dovč, Česen, Kern, Petrovčič, Habjan smo prenočili v koči Cosmique, ostale tri naveze pa na Aiguille du Midi.

Torek, 8. 10. 2013

Gladek in Kastrin sta splezala Gabarrou-Albinoni, Balažič in Mrak Pellissier žleb, Kurinčič in Mavhar Modica-Noury (pred tem sta šla pod Superkoluar), Habjan, Petrovčič in Kern smer Chere. Česen in Dovč sta sredi smeri Gabarrou-Albinoni obrnila zaradi padajočega ledu in kamenja. Balažic, Mrak in Habjan smo se vrnili v dolino; Česen, Kern, Dovč in Petrovčič pa do Plan de l'Aiguile, kjer so prenočili v koči. Gladek in Kastrin ter Kurinčič in Mavhar so prenočili na Aiguille du Midi.

Sreda, 9. 10. 2013

Gladek in Kastrin, Kurinčič in Mavhar so plezali v Triangle du Tacul, Česen in Kern sta v dokaj neugodnih pogojih preplezala Frendojev steber, Dovč in Petrovčič pa S-couloir. Prvi dve navezi sta se v dolino vrnili z zadnjo gondolo, drugi dve navezi pa s pozno gondolo, namenjeno delavcem. Ostali trije smo bili v Chamonixu. Balažic in Mrak sta šla v La Fayet (Therme), v 'drajtulišče'. Zvečer smo se vsi zopet sestali v Chamonixu.

Četrtek, 10. 10. 2013

Dan je bil namenjen počitku in malo nakupovanju. Že zjutraj je začelo v dolini deževati, v gorah snežiti. Sneženje se je tekom dneva okrepilo, snežilo je tudi v Chamonixu. Kastrin, Dovč, Kurinčič, Kern, Petrovčič, Habjan in Česen smo šli v Les Houches plezati v dvorano na umetno steno,  Mavhar, Gladek, Balažic in Mrak pa so šli v La Fayet (Therme), da bi drajtulali, a so zaradi močnega deževja plane opustili.

Petek, 11. 10. 2013

Zjutraj je snežilo, tudi v Chamonixu. Zaradi slabe vremenske napovedi in zaradi velike količine novo zapadlega snega smo se odločili, da s taborom predčasno zaključimo.

Opravljeni vzponi:

Eugster diagonal koluar, III, 3, M, 1000 m, Blaž Gladek in Matevž Kastrin

Eugster koluar direkt, IV 5 M, 1000 m, Matej Balažic in Matevž Mrak

Aiguille du Midi: S-koluar, V 4 M, 1000m, Rok Kurinčič in Marko Mavhar, Laura Dovč in Domen Petrovčič

Triangle du Tacul: Chere, II 4, 350 m, Aleš Česen in Laura Dovč, Blaž Gladek in Matevž Kastrin, Habjan, Kern in Petrovčič

Triangle du Tacul: Perroux, III 4+ 5b M, 350 m, Aleš Česen in Laura Dovč

Triangle du Tacul: Gabarrou-Marquis, III 4, 350 m, Rok Kurinčič in Marko Mavhar

Triangle du Tacul: Contamine-Mazeaud, II AD+, 350 m, Rok Kurinčič in Marko Mavhar (v sestopu)

Aiguille du Midi: Frendojev steber, III 4 M, 1200 m, Aleš Česen in Miha Kern

Mont Blanc du Tacul: Gabarrou-Albinoni, III 4+, 500 m, Habjan, Kern in Petrovčič, Blaž Gladek in Matevž Kastrin, Dovč in Česen (ne do vrha)

Mont Blanc du Tacul: Modica-Noury, III 5+, 500 m, Rok Kurinčič in Marko Mavhar

Mont Blanc du Tacul (Pointe Lachenal): Pellissier žleb, III M5 80° 5b/5c, 220 m, Matej Balažic in Matevž Mrak


Zaključek:

Kljub nekaj težavam pri organizaciji še pred odhodom doma, smo tabor le speljali. Za prvi sklop plezalnih dni smo se odločili, da bomo plezali v S steni  Aiguille du Midi, v Triangle du Tacul in v Mont Blanc du Tacul. K tej odločitvi sta pripomogli dejstvi, da je bila žičnica na Aiguille du Midi edina, ki je obratovala in skope aktualne informacije o plezalski aktivnosti nad Chamonix-jem.

Nekaj dni pred našim prihodom je na tem območju snežilo, zato smo v nekaj smereh plezali »na slepo«, kar se tiče razmer. Npr. bili smo prvi po sneženju, ki smo plezali v ostenju Mont Blanc du Tacul, zato smo morali kar nekaj gaziti. Zaradi lepega sončnega in toplega vremena ter novo zapadlega snega v preteklih dneh so bile stene tu kar »aktivne« s padajočim kamenjem in ledom/snegom. Zato sta npr. Česen in Dovč v Gabarrou-Albinoni obrnila sredi stene, Kurinčič in Mavhar pa niti nista vstopila v Superkoluar. Zaradi nepredvidljivih snežnih razmer tudi nismo plezali do vrha Mont Blanc du Tacul in smo tam v vseh smereh sestopali nazaj s spusti po vrvi. Izkazalo se je, da snežno-ledne razmere v S steni  Aiguille du Midi in v ostenju Mont Blanc du Tacul niso bile idealne, niso pa bile slabe.

Ker se je vremenska napoved v začetku tedna spremenila na slabše z napovedmi obilnih padavin, smo se na hitro odločili, da poskusimo kar se da izkoristite tridnevno okno lepega vremena. Zato smo plezali tri dni skupaj do srede, ko smo se vsi vrnili v Chamonix. V četrtek, ko smo planirali dan za počitek, je začelo močno snežiti, najprej le v gorah, potem pa se je snežna meja spustila do Chamonixa. V petek zjutraj je še snežilo. Vremenske napovedi so bile neugodne tudi za naslednje dni, zapadlo je veliko novega snega v gorah (do 50-60 cm do petka, čez vikend je pa skupno padlo do 100 cm novega snega), zato smo se odločili, da tabor zaključimo in se vrnemo domov.

Z Alešem sva si bila enotna, da je tabor kljub temu uspel, saj so vsi udeleženci preplezali vsaj tri smeri. Za nekaj od njih je bil to tudi prvi obisk Chamonixa. Vsi, brez izjeme, so bili zagnani, motivirani in odločni, da so prišli na tabor s konkretnimi plezalnimi cilji. Predvsem pa z veliko željo po plezanju. Žal je bil prvi sklop oglednih in aklimatizacijskih vzponov tudi edini. Vreme in novo zapadli sneg sta nam preprečila nadaljnjo plezanje, ki verjamem, da bi bilo ob tej motivaciji lahko še na visoki ravni za tokratne udeležence.

Verjamem, da so udeleženci tabora 'dobili' dobršno mero gora nad Chamonixem in da se bodo kmalu spet vrnili.

Tabor je organizirala in finančno podprla Komisija za alpinizem PZS.

Miha Habjan

---

Nekaj vtisov udeležencev tabora:

Matevž Mrak: »Kljub malo bolj sneženim razmeram smo prvi dan neprostovoljno spali v zapuščeni žičnici pod Midijem (zaprta zimska soba). S Stena Midija je bila spodaj suha, nekaj škripavca, zgoraj pa oblečena v nekaj deset centimetrov novega snega, tako da sva se z Matejem kar nadelala. Naslednji dan sva šla plezati nekaj krajšega z mislimi že pri sončnem petku in soboti, pa naju je Miha v dolini razočaral s slabo napovedjo. Hvala Mihi in Alešu za dobre nasvete in družbo ter PZS za podporo! Pa super družbi za odlično preživet teden!« :-)

Blaž Gladek: »Zame je bila to super izkušnja, prva v tem delu Alp. Mislim, da smo zelo dobro izkoristili lepe dneve, ki so se nam ponujali za plezanje. Super so ti tabori za spoznavanje sebi enakih in za plezanje v takšnih področjih. Hvala PZS - KA za organizacijo in za finančno podporo, prav tako hvala obema mentorjema Mihi Habjanu in Alešu Česnu. Cham je res zakon!«

Laura Dovč: »Tabor je uspel, imeli smo se super! Prvi plezalni dan je minil v znamenju glavobola in krajših smeri v Trianglu. Naslednji dan, ko smo se privadili na redkejši zrak, sva se z Alešem zapodila v Gabarrou-Albinoni, kjer sva po šestih raztežajih zaradi padajočega kamenja obrnila. Zadnji, tretji dan, pa sva z Domnom plezala smer S couloir, ki je postregla z lepo plezarijo in poskrbela za par tresočih nog pod serakom (:. Kar se tiče plezarije, smo, kar se da, izkoristili dobro vreme in razmere, škoda da le-te niso trajale malce dlje. Poleg tega, da sem na taboru dobila veliko novih izkušenj, sem cel teden preživela v družbi super fantov! Super je bilo. Hvala tudi PZS (KA) za kritje stroškov prenočišča in gondole.«

Miha Kern: »Super tabor. Zdaj, ko je mimo, seveda. Tam se mi je vse zdelo blazno naporno in odveč. Ampak sem vesel, da so me ostali bolj našpičeni mladci in izredne motivacijske sposobnosti vodij tabora prepričali, da se ta mraz oktobra, ravno po koncu poletja, splača. Sicer pa sem z vsemi smermi, ki sem jih plezal, več kot zadovoljen, sploh s Frendo-jem, ker je bilo plezanje malo bolj resno. Tudi druženje ni razočaralo. Domov sem prišel primerno utrujen. Hvala, da sem se lahko udeležil tabora.«  

Marko Mavhar: »Že nekaj let je v meni tlela želja po plezanju v granitu Centralnih Alp. Zgodbe, ki so mi jih pripovedovali tisti, ki so že bili tam, so počasi dobivale težo mita, ki je bil zame nedosegljiv. Tokrat pa se je vse poklopilo, želja je postala že neobvladljiva in res sobotnega popoldneva strmim z mestnih ulic Chamonixa v velikansko gmoto granitnega zidu okovanega v led in sneg. Plezanje v tukajšnjih stenah je zame ena velika izkušnja in hkrati najlepše darilo, ki mi ga lahko nekdo ponudi. Mit je postajal resničnost, ko sem s cepini udarjal po noro dobrem ledu. Največji užitek pa je bilo cepin zatakniti v kakšno skalno razčlembo, saj je vse držalo kot pribito. Takoj sem se privadil na ves ta 'špas', nisem pa vedel, da me bo tako zastrupil. Sedaj pa se doma nostalgično oziram nazaj in vem, da me bo pot kmalu spet odnesla tja! Hvala vsem, ki ste mi omogočili to nepozabno izkušnjo!«

Matevž Kastrin: »Drugi teden v oktobru sem se udeležil tabora perspektivnih alpinistov v Chamonixu. Organizirala in finančno podprla ga je KA PZS, udeležilo pa se ga je 9 alpinistov oz. starejših pripravnikov. Velika zahvala, da se je tabor sploh izpeljal, gre zagotovo vodji Mihu Habjanu, na pomoč mu je priskočil še Aleš Česen.

Naj se sliši še tako stereotipno, a obiska francoske meke alpinizma sem si želel že vrsto let. Ogromno »zaslug« za to imajo prav gotovo Terray, Rebuffat, Buhl in drugi alpinistični velikani s svojimi zapisanimi vrsticami, piko na 'i' pa je kljub vsemu pristavil svetovni splet s skoraj neskončno fotodokumentacijo.

Vremenoslovci so za drugo polovico tedna napovedovali poslabšanje vremena, zato smo Gladek-Kastrin in Balažic-Mrak že takoj v nedeljo dostopili do zapuščene srednje postaje žičnice na Aiguille du Midi. Za aklimatizacijo smo imeli v planu eno od smeri v severni steni, kar se je kasneje izkazalo za pametno odločitev. V primerjavi z ostalimi, ki so prišli na Aiguille du Midi (3842 m) z žičnico direktno iz doline, smo imeli mi namreč minimalno težav z višino.

Z Blažem Gladkom sva polno otovorjena z opremo in hrano za prihodnje dni v ponedeljek zjutraj zaplezala v Eugster Diagonal Couloir. Ocena iz vodnička se je zaradi nekoliko slabših razmer rahlo zvišala, a je bila smer kljub vsemu primerna za vplezavanje. Na vrhu sta se nam pridružila še Kurinčič in Mavhar, s katerima smo skupaj »zabivakirali« v prostorih zgornje postaje žičnice.
Po priporočilu Habjana in ostalih sva z Blažem naslednji dan dostopila pod vzhodno steno Mont Blanc du Tacula, v kateri sva splezala klasiko Gabarrou-Albinoni. Tu sva pridobila še eno pomembno izkušnjo. Namesto zgodaj zjutraj oz. še ponoči je v južne in vzhodne stene veliko pametneje zaplezati popoldan (in po potrebi nadaljevati v noč), ko se sonce umakne. Tako je težav z zapadnim kamenjem in pršnimi plazovi veliko manj.
Tretji dan sva se odločila za nekoliko krajšo smer v Triangle du Taculu, saj sva nameravala izkoristiti moderno tehnologijo in se v dolino vrniti z žičnico. Pod steno sva se morala zaradi gneče in krajšega »delovnika« odločiti za rezervni plan. Smer Chere se je na koncu izkazala za pametno izbiro. Varnost in hitrost je potrebno včasih pač postaviti pred lastne ambicije, v hribih pa to velja še toliko bolj.

Polni energije in zadovoljstva po uspešno opravljenih vzponih smo se vrnili v dolino, kjer smo se do večera v hostlu zbrali vsi udeleženci tabora. Sledilo je poslabšanje vremena, tako da smo četrtek namenili plezanju na umetni steni in počitku. Zvečer smo skupno sprejeli odločitev, da se naslednji dan vrnemo domov. Še ena pametna poteza, saj je v prihodnjih dneh v hribih zapadlo tudi do 60 cm snega.

Ko potegnem črto čez ves teden, lahko z gotovostjo rečem, da je bil tabor uspešen. Predvsem sem vesel na novo pridobljenih znanj ter izkušenj plezanja in bivanja na višji nadmorski višini. Tudi udeleženci in obe vodji tabora smo se med seboj super ujeli, si izmenjali številne izkušnje, predvsem pa navezali nova poznanstva, kar je pravzaprav glavni cilj takšnih taborov.
Ob koncu naj se še enkrat zahvalim Komisiji za alpinizem PZS za kritje stroškov bivanja in žičnic, še posebej pa Mihi in Alešu za požrtvovalnost pri izvedbi tabora in nasvete pri izbiri ciljev.«