Začetni alpinistični tabor 2025 | Ne samo plezalni tečaj – to je doživetje, ki ga težko ubesediš

Slovenija

Poročilo:

• Akcija: Začetni alpinistični tabor 2025
• Kraj in trajanje: Kamniško sedlo, 26.-29. junij 2025
• Vodstvo: Janez Toni (vodja) in inštruktorji Boris Sedej, Matej Balažic, Matic Košir, Janez Kekec, Miha Habjan, Goran Turudić, Matej Gorenšek, Janko Oprešnik.
• Udeleženci: Ajda Vodnjov, Domen Harnik, Gaja Žager Kocjan, Janez Pollak, Kim Prinčič, Klemen Iglič, Maja Galun, Matic Košir (na taboru sta bila tako inštuktor kot udeleženec z enakim imenom), Mitja Meh, Nikita Matović, Rok Dolenc, Teja Jeraj, Urh Mur, Vid Sovič.

Predstavljajte si, da plezaš v vodstvu, hkrati si za vsak slučaj varovan od zgoraj, zraven tebe pa je inštruktor, s katerim predebatiraš vsak klin, kakšen je zvok votle skale, zakaj klina ne zabiti v špranjo, ki se nadaljuje v majhno lusko... Za nekoga, ki je v življenju zabil klin ali morda 2 in nikoli plezal v vodstvu in iskal poteka smeri so to izkušnje, ki mu odprejo bolj varno alpinistično pot. Princip dela, za katerega si želim, da se razširi tudi na alpinistične odseke in da ni plezanje s tečajnikom samo to, da pleza kot drugi. Ponovno smo bili nastanjeni v Kamniški koči, kjer je osebje z oskrbnikom Iztokom na čelu poskrbelo za vse naše muhe. Vreme je predstavljalo svojevrsten izziv, saj smo iz vročinskega vala prišli v veter, ki je poskrbel, da nismo pozabili na goretexe in puhice. Tokrat smo imeli samo eno predavanje oziroma praktično delavnico o nameščanju varoval s pridihom alpinističnih zgodb Janka Oprešnika- Zumbe. Vsi udeleženci so napredovali v svoji samozavesti in znanju. Marsikdo je na taboru naredil svoje prvo sidrišče v katerega se je obesil brez strahu, posamezniki so splezali tudi prvi raztežaj v vodstvu.



Seznam preplezanih smeri (različne naveze v različnih dneh in kombinacijah) ni tako pomemben, kot je pomembno število dobro zabitih klinov:

• Planjava: Poševna zajed
• Planjava; Smer Y
• Planjava: Steber X
• Planjava: Svetelove
• Brana, Zgornji steber
• Brana: Šija
• Brana: Skrito veselje
• Brana: Zajeda
• Brana: Škarjeva varianta zgornjega stebra
• Brana: Pod Šijo
• Brana: Spodnji steber

V večini omenjenih smeri smo tudi zamenjali nekatere dotrajane kline, za kar je poskrbela Komisija za alpinizem PZS.



Vtisi udeležencev

• Rok Dolenc: Kot prvo lahko povem, da sem se prvič udeležil gorskega tabora nasploh in moram reči, da je bila izkušnja izjemna. Poleg dobre družbe in hrane sem res užival, se naužil narave in spoznal del gorskega življenja. Lokacija je bila res izjemna, saj poleg lepot ponuja ogromno možnosti izbire smeri za plezat. Tabor je bil poučen in zanimiv. Dobro se mi je zdelo tudi to, da smo plezali zgolj nenavrtane smeri, kar je še bolj popestrilo plezanje in je bila zelo dobra lekcija. Inštruktorji ste bili enkratni in ste pozitivno vplivali na nas. Mogoče je bilo na določene trenutke malo naporno, ampak če potegnem črto je bilo res krasno in bi zadevo še ponovil. Janez hvala ti za trud in požrtvovalnost, tabor je bil super izpeljan.
  
  
• Urh Mur: Najprej bi se rad zahvalil vsem inštruktorjem za predano znanje in deljene nasvete ter zgodbice. Podaljšan konec tedna je minil čisto prehitro. Na tabor sem se prijavil brez posebnih pričakovanj, niti nisem mislil da bom glede na dotedanje izkušnje sploh sprejet. Pa vseeno. Tabor je bila odlična izkušnja, ker na ferajnu malokrat dobiš možnost, da bi plezal kot prvi, ob tem bil vseeno varovan z vrha ter vstavljal svoje varovanje in dobival takojšnje povratne informacije. Takšen bolj »pedagoški« način plezanja sploh za prvi stik s skalo brez svedrovcev mi je všeč, ker omogoča najboljšo simulacijo dejanskega plezanja v gorah. Zabijanje klinov v nek balvan že omogoči nekaj vaje, čisto drugo pa je iskati svoja mesta za sidrišča ter jih postavljati na sto in en način v dejanski smeri. Videli smo, da v gričih lahko gre marsikaj narobe, od »šodra«, ki je občasno letel vsepovsod, do zataknjenih vrvi pri spustu ali pomanjkanja mest za nameščanje dobrega varovanja ter tudi vremena, od vetra, megle do žgočega sonca. Popoldanskih neviht k sreči nismo dočakali. Menim, da je najbolj važno to, da smo se ob pomoči inštruktorjev naučili kako zaobiti ali omiliti takšne probleme in priti do tega, da je plezanje lahko čim večji užitek. Fino je bilo spoznati ljudi z drugih koncev Slovenije in njihove pristope k alpinizmu, drugačen pogled da človeku perspektivo za lažje napredovanje in iskanje svojega sistema. Večerne analize so bile dobro vodene, predvsem zato, ker smo od sotečajnikov in inštruktorjev izvedeli tisto, kar bi nas moralo zanimati, npr., kje so v določeni smeri potencialne težave, s čim se je naveza najbolj ukvarjala, kje so določene pomanjkljivosti in kaj jim je šlo dobro. Če bi se moral še enkrat odločati, bi definitivno šel na tečaj, saj je izredno dobra popotnica za vsakogar, ki si želi lotiti alpinizma varno in preudarno. Prav tako upam da se s sotečajniki ali inštruktorji v prihodnosti še kdaj navežemo na isto vrv, ker ste vsi legende.
  
  
• Ajda Vodnjov: Neopisljivo. Neubesedljivo. To ni samo plezalni tečaj - to je doživetje, ki ga težko spraviš v besede. Naveze - vsaj moja - so bile smiselno sestavljene, izkušnja pa še toliko bolj dragocena zaradi odlične organizacije. Ena najboljših stvari: vsak dan drug inštruktor. Vsak s svojim slogom, znanjem, poudarki. Inštruktorji (jaz sem plezala z Mifijem, Zumbo in Goranom) so bili vrhunski - profesionalni, spodbudni, polni znanja... pa tudi sproščeni in zabavni! Iz vsakega dneva sem odnesla nekaj novega - od plezalnih trikov do načina razmišljanja v steni. Posebej bi pohvalila, da smo vnaprej prejeli seznam smeri - super za pripravo. In da smo dejansko vsak dan plezali ves dan - kar je, iskreno, luksuz. Za inštruktorje pa - kapo dol. Dva tečajnika, ki ju prvič vidijo, peljejo v smer, kjer moraš zaupati, sodelovati, komunicirati. In vse poteka gladko, varno in s polno mero profesionalizma. Ko te Zumba z mirnostjo in jasnimi navodili vodi čez izpostavljeno prečko v Zajedi... ne moreš drugega kot zaupati. Hvaležna in srečna sem, da sem bila del tega tabora. Iskrena pohvala in zahvala vsem, ki ste ga omogočili. En "hvala" ni dovolj.
  
  
• Mitja Meh: Kot sem pričakoval, je bil glavni poudarek tabora na varnosti v alpinizmu. V treh dneh smo v različnih smereh Brane in Planjave pod nadzorom inštruktorjev intenzivno zabijali kline, zatikali zatiče in metulje ter se predvsem učili prepoznavati varna in primerna mesta za različne tipe varovanja. Veliko se naučiš, ko moraš nekaj narediti sam, še več pa, ko se učiš iz lastnih napak. Ker pa se napake v alpinizmu lahko hitro končajo usodno, so nam inštruktorji v vsakem raztežaju pripravili dodatno varovanje na top rope in plezali z nami. Tako smo lahko sproti preverjali, ali so vmesna varovanja postavljena varno. Zame je bila takojšnja povratna informacija in možnost diskusije kar med plezanjem zelo pomembna in v veliko pomoč. Seveda nam je tabor dal in pokazal predvsem osnovo ter različne varne prakse, ki pa jih brez veliko vaje in praktičnih izkušenj v hribih ne bomo mogli zares osvojiti in izvajati varno. Po alpinistični šoli sem začel samostojno nabirati izkušnje, takšni tečaji pa pokažejo, kaj morda delaš nepravilno oziroma kako bi lahko neko stvar naredil na drugačen način in nadgradijo znanje, ki sem ga pridobil v alpinistični šoli. Drugače pa je bilo vzdušje na taboru odlično, tudi na Kamniški koči so za nas dobro poskrbeli, zahvalil pa bi se rad predvsem inštruktorjem za izvedbo tabora, ter deljenjem znanja ter izkušenj z nami.
  
  
• Nikita Matović: Tabor mladih alpinistov je bila zame izjemna izkušnja, ki mi bo ostala v lepem spominu. Spoznala sem nove ljudi, ki nas povezuje enaka strast - ljubezen do plezanja in gibanja v gorah. Hitro smo se ujeli in ustvarili prijetno skupinsko energijo, kjer smo se med seboj spodbujali in si pomagali. Inštruktorji so bili izredno potrpežljivi, dostopni in pripravljeni deliti svoje znanje. Naučila sem se ogromno novih stvari in hkrati poglobila osnovno znanje, ki ga je vedno dobro nadgrajevati - še posebej skozi izkušnje v različnih situacijah in razmerah. Zelo mi je bilo všeč sproščeno vzdušje, ki je hkrati temeljilo na odgovornosti, varnosti in strokovni izvedbi tabora. Takšna kombinacija ustvarja okolje, kjer se človek lahko uči, raste in resnično uživa v tem, kar počne. Hvaležna sem za vse nove izkušnje in komaj čakam, da jih podelim s svojimi soplezalci in jih ponesem s seboj v prihodnje ture. Teja Jeraj: Tečaj je bil koristen za nadgradnjo znanja in pridobitev veliko prakse pri nameščanju varoval med plezanjem. Alpinistični inštruktorji so nam podajali znanje in informacije na zanimiv in razumljiv način. Plezanje in pridobivanje znanja z njimi je bila zelo prijetna izkušnja.
  
  
• Matic Košir: Tabor je bil izjemna izkušnja za nas, ki smo še bolj na začetku alpinistične poti. Ne glede na to ali si tečajnik ali pripravnik, izveš veliko novega, se naučiš novih for in spoznaš nove alpinistične kolege. Najboljše pa je, da se učiš direktno v praksi, saj inštruktorji plezajo ob tebi. Priporočam vsakemu, ki si želi izboljšati svoje znanje varnega in učinkovitega plezanja v hribih.
  
  
• Gaja Žager Kocjan: Zelo sem vesela, da sem dobila priložnost udeležiti se tabora. Izkušnja je bila izjemno pozitivna in kakovostna - mentorji ste bili zelo profesionalni, dostopni in navdihujoči. Od vsakega sem odnesla nekaj pomembnega, pridobila veliko novega znanja in vpogledov, obenem pa smo se tudi zabavali in stkali pristne vezi. Vzdušje je bilo odlično. Z veseljem bi se še kdaj udeležila podobne priložnosti - takšne izkušnje zelo cenim.
  
  
• Kim Prinčič: Tabor je presegel moja pričakovanja. Kljub temu, da se udeleženci in tečajniki predhodno nismo poznali, se je hitro vzpostavilo varno in zaupanja vredno okolje. Podeljenega je bilo veliko dragocenega znanja, pri čemer so inštruktorji ustvarili izjemno podporno in spodbudno vzdušje. Zelo mi je bila všeč tudi menjava inštruktorjev po dnevih, saj je to omogočilo raznolike poglede ter pristope k mentorstvu. Tabor sem že priporočila drugim članom in ga bom z veseljem priporočala tudi v prihodnje.
  
  
• Maja Galun: Sama s plezanjem neopremljenih smeri skoraj nisem mela izkušenj, zato sem zelo vesela da sem dobila priložnost, da se z začnem spoznavati s hribovskimi smermi prav na tak način. Naveze tečajnikov, kot tudi smeri so bile določene premišljeno in z občutkom, tako se je lahko vsak udeleženec v svojem tempu učil in napredoval. Inštruktorji so bili zelo potrpežljivi in se vsakemu tečajniku prilagodili glede na njegove izkušnje in znanje. Zelo mi je bilo všeč tudi to, da je naveza dobila drugega inštruktorja vsak dan, tako smo lahko res videli različne pristope in strategije nameščanja varoval. Skupaj smo preživeli zelo poučen in zabaven vikend v hribih proti domu pa smo odšli polni novih izkušenj, znanja ter zagona za plezanje v hribih. Zagotovo je to izkušnja, ki bi jo priporočala vsem tečajnikom! Hvala inštruktorjem za njihov čas in predano znanje, sotečajnikom pa za prijetno druženje in izmenjavo izkušenj. Upam, da se še kdaj srečamo, mogoče tudi na nasprotnem koncu vrvi.
  
  
• Janez Pollak: Na tabor mladih alpinistov v kopni skali sem se prijavil po nasvetu načelnika ferajna Jana Jasniča in po nadvse pozitivnih izkušnjah nekdanjih udeležencev iz ČAO. Na podlagi tega so bila pričakovanja visoka, sam tabor pa lahko rečem, da jih je še presegel. Mentorji so bili izredno skrbni, polni znanja in izkušenj in so nam predali ogromno znanja v kratkem času. Velik poudarek je bil na zabijanju klinov, izdelovanju sidrišč in drugih načinih varovanja (metulji, zatiči). Tabor mi v kratkem času omogočil, da sedaj bolje znam postavljati varovala in zabijati kline, zaradi česar bom v prihodnjih vzponih bolj varen in suveren. Najlepši del tabora pa je bil gotovo spoznavanje soudeležencev in poslušanje zgodb izkušenih mentorjev. Vsem bi ta tabor močno priporočil tudi v prihodnje.