Ženski alpinistični tabor – ko si še frendi želijo postati frendice

Slovenija
Trajanje: 03.07.2020 - 05.07.2020

Vodja: Sara Jaklič in Marija Jeglič

Prijavilo se je veliko deklet, nekatere izmed njih prvič. Imele smo odlično vreme in prav tako odlično družbo. Velik doprinos akcije vidim v tem, da smo se dekleta spoznale med sabo ter se na vrv navezale tudi z dekleti, s katerimi se prej še nismo. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje večkrat plezale skupaj. Tako je prišlo do izmenjave znanja, novih izkušenj ter povezovanje med različnimi generacijami plezalk, kar je tudi glavni cilj akcije.
Poročilo:
  • Trajanje: 3. do 5. julij 2020
  • Lokacija: stene nad Logarsko dolino in okolico
  • Udeleženke: Sara Jaklič (vodja), Marija Jeglič (pomočnica vodje) in udeleženke Anastasija Davidova, Teja Dobrina, Špela Habulin, Hana Hutar, Maja Jereb, Monica Kambič, Urša Kešar, Alenka Klinar, Petra Klinar Stražar, Tina Kotnik, Marta Krejan Čokl, Kaja Kunaver, Katarina Legat, Lucija Ličer, Katarina Noč, Anja Petek, Jana Piculin, Saša Podlipec, Petra Potočnik, Katarina Rogelj, Maja Šuštar, Tjaša Jelovčan, Tina Uranič, Katja Zupan
ka_pzs_tabori_zenski_tabor_2020_arhiv_ka__1_

»A verjameš, da je zdajle v koči kar 27 alpinistk!« Sem zaslišala nekega gospoda, ki je na verandi koče Logarski kot govoril po telefonu ter gasil žejo s hladnim pivom. Tokrat smo postavile rekord s številom udeleženk , kar so gotovo ugotovili tudi planinci, saj smo s svojim vriskanjem ter s pisanimi majčkami krasile skoraj vse okoliške stene.
V petek zvečer smo se z različnih koncev naše kokošje dežele vse skupaj nabrale v nadvse prijetni koči Logarski kot. Po obilni in vrhunski večerji smo nadaljevale s spoznavnim delom, si podelile plezalske želje oziroma ideje in se razvrstile v naveze za naslednji dan.

Ob 6. zjutraj nas je že čakal »preprost« zajtrk: kruh, maslo, marmelada in skuta. Ko smo se že nekako najedle, je prišel na vrsto drugi hod zajtrka. Narezki. Ko smo tako uspele pod streho stlačiti še malo močnejše hrane, so se na mizah narisali še topli, hrustljavi rogljički. Kruto življenje, nikoli ne moreš imeti vsega! S polnimi trebuhi smo se lotile vsaka svojega dostopa, ki je ob prijetnem kramljanju minil prav hitro. Ta dan smo okrasile Ute, Malo in Štajersko Rinko ter Ojstrico. Zabijale smo kline, se pražile na soncu, dol zmetale en kup neuporabnega kamenja, malicale in seveda plezale. Prav domačen občutek se porodi, ko v bližnjih gorskih vertikalah vidiš fluorescentne flekce, ki se premikajo po stenah. No, tudi ušesa jih zaznajo. Sonce se je pomikalo proti zahodu, me pa smo postopoma kapljale nazaj v kočo. Nismo se morale zadržati, da se ne bi nasmejale možakarjem, saj so se prav vsakemu decu, ki je vstopil v kočo, usta raztegnila vse do ušes, ko je videl vse klopi polne mladih alpinistk.

Po še eni gurmanski večerji se je začelo pripravljati presenečenje. Obiskala nas je z alpinističnimi zgodbami bogata Monica Kambič, ki je za nas pripravila lepo predavanje. Divje so bile tele naše babn´ce! Ob večernem klepetu in gašenju suhih grl smo se porazdelile po navezah in si izbrale cilje za naslednji dan. Popadale smo po posteljah, kot suhe fige z vej.

Naslednje jutro smo se pri zajtrku vse taktično malo držale nazaj, saj smo se šparale za rogljičke v zadnjem hodu. Pa so nas gostitelji že spet presenetili in že takoj, poleg vseh ostalih dobrot, prinesli na mizo jabolčno pito. Naporni so dostopi po takšnih zajtrkih!

Kar nekaj navez se je drugi dan podalo v krajšo steno Ute, saj se nam je že poznala sobotna plezarija. Kljub temu se je nekaj deklet odločilo zaviti v večje stene. Ker smo vedele, da se bomo domov odpravile, ko bomo pač izplezale in se vrnile do avtov, smo se že po zajtrku poslovile. Žal pa smo pozabile na nekaj zelo pomembnega. Tako smo bile našpičene za plezanje, da smo se pozabile fotografirati vse skupaj, tako da si lahko skupinsko fotografijo pač predstavljate sami: veliko fluorescentno-pisanega in nasmejanega na kupu.

Pohvala vsem dekletom za opravljene vzpone in super družbo, Monici za carsko predavanje ter naši vodji tabora, majhni a veliki Sari. Seveda pa zaploskamo tudi PZS-ju, ki nam je omogočil tabor in koči Logarski kot za tako velikodušno in velikoskledno gostoljubje.

ka_pzs_tabori_zenski_tabor_2020_arhiv_ka__5_

Opravljeni vzponi:

  • 4. julij 2020:
    • Sara Jaklič, Mojca Krajnc: Ojstrica, Spominska smer Iva Reye (Zmaj); VII-/V+, A1, 470 m
    • Katja Zupan, Katarina Legat, Kaja Kunaver : Mala Rinka , Grmadniška (poskus); IV-/IV-V, 350 m
    • Maja Jereb, Špela Habulin, Petra Potočnik: Ute, Salamander; V+/III-IV, 200 m
    • Teja Dobrina, Jana Piculin: Mala Rinka, Igličeva; V/IV+, 350 m
    • Tina Kotnik, Lucija Ličer, Katarina Noč: Mala Rinka, Zupančič-Wisiak; V/IV, 350 m
    • Urša Kešar, Saša Podlipec: Mala Rinka, Igličeva; V/IV+, 350 m
    • Hana Hutar, Anja Petek: Štajerska Rinka, Spominska Bregarjeva smer; VI+/V-VI, 600 m
    • Katarina Rogelj, Alenka Klinar in Petra Klinar Stražar: Štajerska Rinka, Direktna smer; VI/V-VI, 600 m
    • Marija Jeglič, Tina Uranič: Mala Rinka, Mali tačko; V+/IV, 350 m
    • Marta Krejan Čokl, Maja Šuštar: Lučki Dedec, Šarova poč; VI+/V+ 140 m
  • 5. julij 2020:
    • Marija Jeglič, Jana Piculin: Štajerska Rinka, Direktna smer; VI/V-VI, 600 m
    • Petra Klinar Stražar, Alenka Klinar: Ojstrica, Herletova; VI+/IV, 700 m
    • Monika Kambič, Anja Petek; Turska gora, Direktna zajeda; VI-/V+, 300 m
    • Sara Jaklič, Kaja Kunaver: Ute, kombinacija Za tri majhna srca in Presenečenje; V+/V-IV, 200 m
    • Katarina Rogelj, Mojca Krajnc in Tina Uranič: Presenečenje in Daretova varianta; V-/IV-III, 200 m
    • Tjaša Jelovčan, Maja Šuštar: Krofička, Misel dveh prijateljev; 7a+, 220 m
    • Petra Potočnik, Marta Krejan Čokl: Klemenča peč, Sivi volk; VI-/V, 220 m
    • Katja Zupan, Urša Kešar in Katarina Legat: Ute, Salamander; V+/III-IV, 200 m
    • Špela Habulin, Maja Jereb: Mala Rinka, Igličeva; V/IV, 350 m
    • Tina Kotnik, Lucija Ličer in Katarina Noč: Ute, Nos; IV+/IV, 200 m
    • Teja Dobrina, Saša Podlipec: Ute, Čunga lunga; V+/IV, 150 m

ka_pzs_tabori_zenski_tabor_2020_arhiv_ka__6_

Vtisi udeleženk:
  • Maja Šuštar: Na ženskem taboru sem dobila ravno to, kar sem najbolj želela. Plezanje v navezi s svojima najboljšima soplezalkama in prijateljicama, Marto in Tjašo. Dva uspešna vzpona, ko se vse poklopi samo zato, ker je energija v navezi prava. Ženske naveze so zakon!
  • Alenka Klinar: Pri plezanju si vrv najpogosteje delim s fanti in tako je bil vikend s puncami seveda prijetna, dobrodošla sprememba. Sama sem v Logarski dolini poleti plezala prvič, prav tako je to moja prva izkušnja s taborom. Po tako izredno krasnem vikendu tako ne morem skriti navdušenja nad tem plezalskim rajem, izbranimi smermi in gostoljubjem domačinov. Velik hvala Sari in Mariji za organizacijo, hvala tudi PZS-ju in vsem puncam za prijeten vikend. Do naslednjič!
  • Anja Petek: Kakšna energija, kakšno vzdušje! Za super izpeljan ženski tabor ne gre izgubljati besed: En vikend za tako motivirane in močne punce je pre-MALO! Hvaležna za nova poznanstva, zagotovo se še navežemo na štrik.Pohvale vodjam in zahvale vsem puncam za nepozaben vikend v čudovitem ambientu kamniških gora.
  • Mojca Krajnc: Največkrat slišan stavek vikenda: "Hej, ugani kaj? Tuki je spet mal mokro J." In kaj smo se ta vikend naučile? Da zagnanih punc tudi mokra stena ne ustavi. Res super tabor v super družbi in v osrčju izrednih sten s še lepšimi smermi. V glavnem top vikend.
  • Marta Krejan Čokl: Pravljični Logarski kot, čarobna Logarska dolina in kup mladenk, ki jih kar razganja od energije, načrtov in veselja do življenja. Raj za ... Ne ne, če ste pomislili na alpiniste, ste precej kiksnili. Raj za vsako alpinistko! Letošnji ženski tabor je bil organiziran na krasni lokaciji, krasni tudi zato, ker je Logarski kot odlično izhodišče za 'šepaše' sten in smeri. Ker ne spadam med mladenke, ampak že v tretjo generacijo rodbine (z nekaj več 'prtljage'), sem zbor v petek zvečer zamudila, vendar sva soboto z Majo vseeno res dobro izkoristili v Dedcu (hm, kaže da brez dedcev vseeno ne gre), tako da je bilo sobotno večerno druženje ob odličnem predavanju Monike Kambič, ki nam je s sliko in besedo predstavila svoje ženske odprave, še toliko lepše. Hvala organizatorki, njeni pomočnici, planšariji Logarski kot in KA PZS za odličen 'babji tabor', soplezalkama in prijateljicama Maji in Petri pa za super plezarijo z vsem, kar naredi ženske naveze tako fajne. Čez eno leto pa spet ... Aja, lanski predlog, da se srečamo tudi pozimi, je letos dobil še dodatne glasove.
  • Urša Kešar: Tabora sem se udeležila prvič in bilo je super! Sproščenost in skupna želja po plezanju sta naredili svoje - utrujen prihod domov po vikend plezariji, z novimi poznanstvi in novimi cilji za naprej.
  • Teja Dobrina: Na tabor sem se prijavila predvsem z namenom spoznati nove obraze, splezat kakšno lepo smer in pisat nove zgodbe. Lepo je bilo poslušat plezalske vtise in dogodivščine punc. Zanimivo je bilo tudi sobotno predavanje, čeprav sem zaradi konkretne utrujenosti težko sledila. Hvala Sara in Marija za skrb in sproščeno vzdušje.
  • Petra Klinar Stražar: Preživele smo zares lep in sončen konec tedna na lokaciji, kamor ne zahajam prav pogosto. Končno sem lahko iz svojega seznama prečrtala še dve smeri, ki sem jih želela preplezati. Skratka zelo prijeten vikend, poln novih obrazov, dogodivščin in razgledov.
  • Katja Zupan: Res je lepo videti toliko zagnanih punc na kupu. Si deliti pogovore, izkušnje in lepe dneve v stenah. Hvala vsem, ki ste tabor omogočili. Upam, da se vidimo tudi naslednje leto.
  • Saša Podlipec: Hvala za čudovit vikend. Res bilo nepozabno, super punce, super izbira koče, in super organizatorka.
  • Hana Hutar: Noro dober vikend in odlična družba močnih punc. Mislim da smo se vse strinjale, da je kar prehitro minilo. Feels like heaven!
  • Maja Jereb: Imele smo se tako fino, da so še naši frendi hoteli biti frendice.
  • Špela Habulin: Domov sem se vrnila z musklfibrom in iskricami v očeh, tako, kot se hodi s hribov. :) Vesela sem, da sem letos pridružila ekipi in spoznala tako zagnane in fajn punce.
  • Katarina Legat: Množična babja energija je pregnala oblake, raziskovala zares lepe kotičke, dobro plezala in še več hodila. Zraven pa odlično jedla in se fino imela. Hvala vsem!
  • Tina Uranič: Vikend poln pozitivne energije, vzpodbudnih besed in možnosti za še korak višje... ob puncah, ki zaupajo vate in te prepričajo, da zmoreš. Hvala za to izkušnjo, ki je ne bom nikoli pozabila.
  • Tina Kotnik: Tabora sem se udeležila prvič, čeprav le kot mlajša pripravnica. Nisem vedela, kaj pričakovati, vendar me je sproščeno in veselo vzdušje lepo presenetilo. Izredno sem hvaležna, da sem se lahko podružila s toliko puncami, ki podobno mislijo in živijo, da smo skupaj preplavile Savinjske stene in si dale ogromno motivacije za naprej. Upam, da se še vidimo!
  • Jana Piculin: Na taboru sem se imela super! Spoznala sem veliko punc, ki odlično plezajo in s katerimi se bom z veseljem še kdaj podala v steno. Njihova zagnanost in suverenost v skali je skupaj s predavanjem Monike Kambič, ki nam je pokazala, kako se da vrhunski alpinizem združiti z družinskim življenjem, name delovala prav motivacijsko. Bil je torej super vikend lepega vremena, dobre družbe in odlične hrane (osebje se je res potrudilo ugoditi vsaki naši želji).
  • Katarina Noč: Veselilo me je ponovno videti stare obraze in kot kaže vsako leto več tudi novih. Punce smo tokrat zrihtale odlično vreme, plezanje v ženski družbi je potekalo v prijetnem vzdušju, večerno druženje s predavanjem pa je vsemu temu dodalo še piko na i.
  • Katarina Rogelj: Kaj pomeni, če soplezalka zraven tebe menca? Odgovor najdemo v tej pesmici. Lepa hvala vsem zaslužnim za super tabor!

ka_pzs_tabori_zenski_tabor_2020_arhiv_ka__9_

Poročilo pripravila Marija Jeglič,
fotografirale udeleženke tabora