Tatrska zimska izmenjava 54 slovenskih, poljskih in slovaških alpinistk in alpinistov

Slovaška

Poročilo:

• Lokacija: Zelene Pleso, Tatre, Poljska
• Trajanje: 2. - 10. december 2023
• Udeleženci: Andrej Jež (vodja), Anja Petek (pomočnica vodje), Patricija Verdev, Domen Košir, Peter Borič, Lara Nikolič, Peter Borič, Luka Kramarič, Marko Abram, Nejc Cerkovnik, Jakob Skvarča, Martina Jakopič, Veronika Jakopič, Urša Kešar, Tadej Krišelj, Alina Ledinek, Mihael Vajda

Prvi večer v koči smo ob prijetnem druženju kar 54 alpinisti in alpinisk prejeli informacije o razmerah, ki so bile bolj klavrne kot pozitivne, a kljub temu ob takem vzdušju pač ne moreš izgubiti motivacije, zato so se pogovori in ideje ves čas mlele pri mizah. Napetost kdo bo s kom plezal je izginila.

Samo plezanje je bilo z nekaj novozapadlega snega in pa temperaturo močno pod 0 precej zabavno za otvoritev sezone. Udeleženci smo spoznali Tatre v pravem pomenu besede, predvsem pa si bomo zapomnili zelene trave tako imenovani zeleni led, Ki te ne malokrat reši iz zagate tako pri varovanju kot napredovanju. Vsi smo se dodobra naplezali in sklenili nova poznanstva za kar smo zelo hvaležni.

Gostje so nam vsak večer priredili predavanje o različnih temah (bivakiranje,medicina na višini, vreme, ..) tako, da je vsak lahko nadgradil ali pa osvežil svoje znanje. Zadnji večer pred odhodom domov smo nazdravili na uspešno preživet teden, kjer pa ponovno ni šlo brez tekmovanja. Tokrat je šlo za visenje na cepinih, kjer se je naš Peter odlično odrezal in tako pomedel s konkurenco.

Zahvalit se gre gostoljubju na koči in pa Wadimu za organizacijo izmenjave, ki je bila na visokem nivoju!



Opravljeni vzponi:

• 4. december
  • Spiaca Kraska, Maly Kežmarsky Štit, M5,350 m, Skvarča-Borič
  • Lavy Y, Pavúkova veža, M5, 150 m - poizkus, Nikolič-Cerkovnik
  • Diretissima Kopy, Kežmarsky Štit, M6+, 800 m, Jež-Jablonski-Kaniak
  • Bocekov ladopad,Kažmarska Kopa WI 5, M, poizkus, Nemec-Schwidergall-Krišel
  • Weberovka - Szczepanskeho cesta, Maly Kežmarsky štit, M6, 900 m, Petek-Košir
  • Matray Rybansky,Szczepanskeho veža, M5, 200 m, Vajda-Kramarič
  • Škotska anabaza, Kieżmarska Bula, M5 - poizkus, V. Jakopič-Abram
  • Levy Y,Pavúkova veža, M5, 150 m - poizkus, Ledinek-Verdev
  • Polski kut, Maly kežmarsky Štit, M4+, 230 m, Kešar-M.jakopič
    
    
• 5. december
  • Zlatna strela, Maly Kežmarski Štit, M5+, 300 m, Skvarča-Vajda
  • Orlowskeho cesta, M4, 350 m, Nikolič-Cerkovnik
  • Zapal Stredneho Ucha, Zlota Kazalnica, M7,200 m, Jež-Jablonski-Kaniak
  • Welicova cesta, Maly Kežmarsky Štit, M7, 300 m, Schwidergal-Krišelj-Nemec
  • kombinacija La Sarapata in Elegancia,Maly Kežmarsky štit, M6+,300 m, Petek-Košir
  • Spiaca Kraska, Ušata Vežička, M5, 300 m, Kramarič-M.Jakopič
  • Polski kut, Maly Kežmarsky Štit, M4+, 230 m, V. Jakopič(A0)-Abram
  • Hrana Weberovky, Bocek veža, M5, 400 m - poizkus, Ledinek-Verdev
  • Psotka-Varga, Maly Kažmersky štit, M5, 300 m, Kešar-Borič
    
    
• 6. december
  • Neznana grapa+ vrh, Lomnicky Štit, II, 800 m, Skvarča-Kramarič
  • Nas nedobegat,Maly Kažmarsky štit, M5, 120 m - poizkus, Cerkovnik-Nikolič-M.Jakopič
  • Nas nedobegat, Maly Kažmarsky štit, M5, 120 m, Robert Vrlak-Krišelj
  • Stara cesta z varianto Križeve ceste, Kežmarska kopa, M6, 650 m, Petek-Vajda-Košir
  • Ovčja staza,Maly Kažmersky štit, M4, 100 m, Abram-M.Jakopič-Kešar
  • Elegancia,Maly Kežmarsky štit, M7, 300 m, Jež-Borič
    
    
• 7. december
  • Velicova, Maly Kežmarsky Štit, M5+(A0), 300 m, Košir-Kramarič-Skvarča
  • Čary, kežmarski Štit, M5, 300 m, Jež-Ladinek-V.Jakopič
    
    
• 8. december
  • Polsky Kut, Maly Kežmarsky Štit, M5, 300 m, Ledinek-Fučelova-Skvarča
  • Szczepanskeho cesta, Szczepanskeho Veža, M4, 240 m, M. Jakopič-V .Jakopič-Cerkovnik
  • Bailando, Maly Pysny Szcyt, M6+,300 m, Jež-Jablonski-Kaniak
  • Cigani idu do nieba, Kežmarska Bula, M6, 300 m, Rišo Nemec-Krišelj-Vrlek
  • Poljski kut, Maly Kežmarsky Štit M4+, 230 m, Kramarič-Košir
  • Čary,Kežmarski Štit, M5, 200 m, Verdev-Abram
  • Elegancia, Maly Kežmarsky štit, M7, 300 m, Parys-Czoch (A0)-Petek (A0)
  • Lavy y, Maly Kežmarsky štit, M5, 150m+ Skotska anabasa z Nas Nedobegat, Maly Kežmarsky štit, M5, 120 m, Borič-Kešar
  • Welickova cesta, Maly Kežmarsky štit, M6 A0, 300 m, Ondrej-Martin-Vajda
    
    
• 9. december
  • Neznana grapa+vrh, Kolovy Štit, II-III, 250 m, Ledinek-Skvarča
  • Koncert sa nekonal - Spomienka, Maly Kežmarsky štit, M5, 360 m, Kešar-Cerkovnik
  • Matry Rybansky, Szczepanskeho Veža, M5, 300 m, Vrlak-Krišelj
  • Zlata Nitka, Ušata Vežička, M4 80°, 300 m, Cyran-Wojtek-Košir
  • Škotska anabaza, Kieżmarska Bula, M4-5, 180 m, Kramarič-Verdev-Joseph
  • Orlowski, M4, 350 m, Abram-V.Jakopič-M.Jakopič
  • Zlote grabki, Maly Kežmarsky štit, M6+, 200 m - Veličeva cesta, M7, 200 m, Parys-Borič-Petek
  • Veličeva cesta, Maly Kežmarsky štit, M7, 200 m, Jež-Nikolič-Prcin
  • Cobra (plezala do Nemške lestve ) M5/M6, 300 m, Kaniak-Vajda

Vtisi udeležencev in udeleženk:

• Anja Petek: Tabor v Tatrah se je zopet izkazal kot super priložnost tako za privajanje oziroma "uplezavanje" v bližajočo zimsko sezono, kot za pridobivanje novih izkušenj na novem terenu ali nadgrajevanje zimskih veščin za tiste, ki nam je to območje že bilo poznano. K dodani vrednosti tabora pa je definitivno prispevalo multikulturno povezovanje s Poljaki in Slovaki tako v plezalnem smislu kot prijateljskem, saj smo lahko v tednu dni stkali tudi nove prijateljske vezi. Njihova organizacija in gostoljubnost si zasluži vse pohvale. Večkrat poudarjen interes iz njihove strani, da si še želijo naše družbe in alpinistično izmenjavo v Sloveniji nas je pospremil domov z dodanimi prijetnimi vtisi.
  
  
• Patricija Verdev: Tabor, ki je uspel v polnem pomenu besede. Raziskovanje novega področja nas je naučilo veliko novega, ter nam ponudilo odlične možnosti za plezanje. Tatre so me tudi v drugo pozitivno presenetile in navdušile. Za piko na i pa smo se imeli priložnost spoznati in plezati s Poljskimi in Slovaškimi plezalci in plezalkami. Najlepša hvala Andreju in Anji za super organizacijo in izpeljan tabor, PZS in KA, ki je omogočila in podprla tabor ter seveda super ekipi, ki je bila zaslužna za super vzdušje!
  
  
• Urša Kešar: Tabora sem se udeležila, ker so me poljske Tatre marca navdušile, tako da sem želela spoznati še slovaški konec. Presenetila me je težavnost smeri in zahtevnost razmer, ki so bile precej drugačne, kot na Poljskem. V precej bolj kompleksnem okolju smo lahko vsak po svojih zmožnostih potiskali svoje mentalne in fizične sposobnosti do limit. Piko na i je dodala tudi celotna ekipa, s katero je bilo super deliti ta doživetja. Najlepša hvala Anji in Andreju za organizacijo, Poljakom za vabilo ter za super podporo s strani KA PZS, ki nam je omogočila takšen teden. Res sem hvaležna za to izkušnjo. Hvala celotni ekipi za res fajn vzdušje, upam, da se bomo še kdaj navezali.
  
  
• Marko Abram: Na tabor v Tatre sem se prijavil v upanju na lovljenje prvih zimskih smeri v letošnji sezoni. Pričakala nas je prava zima z nekaj novega snega, ki ni obetal nič dobrega. V takšnih razmerah doma nikoli nisem plezal, zato je bilo to nekaj novega. Mislim, da sem se v celem tednu plezanja, kljub plezanju lažjih smeri od pričakovanj pridobil nove izkušnje. Pohvaliti moram obe vodji ( Anjo ter Andreja) za dobro usklajevanje ekipe. Obisk Krakova in Festivala alpinizma je popestril tabor. Za naprej je vredno obdržati tako prakso, da se gre na tabor z skupnim prevozom ter mešana ekipa alpinistov ter alpinistk, saj to doprinese k boljšemu vzdušju ter nenazadnje k vzpešno zaključenemu taboru.
  
  
• Domen Košir: Vesel sem da sem se lahko udeležil tabora v Slovaških Tatrah. Spoznal sem veliko novih prijateljev, zaradi katerih se vračam domov še bolj motiviran za raziskovanje nekoristnega sveta. Preživeti cel teden v mešani družbi Slovenskih, Poljskih in Slovaških alpinistov je bilo pravo veselje. Velika zahvala gre Wadimu Jablonskemu, ki je organiziral druženje in seveda Komisiji za alpinizem ter vodjema Anji in Andreju!
  
  
• Martina Jakopič: Tatre so nam tudi letos ponudile veliko različnih smeri, kjer smo imeli priložnost nameščati dobra varovanja v granitu in zmrznjenih travah. Z ekipo smo preživeli pester teden, kjer sem pridobila tudi veliko novih izkušenj. Poleg plezanja, smo se udeležili tudi različnih delavnic, ki so jih za nas pripavli kolegi iz Poljske in Slovaške. Pika na i pa je bil tudi obisk festvala alpinizma v Krakovu. Hvala Anji in Andreju za organizacijo in ostalim članom za super družbo.
  
  
• Veronika Jakopič: Tabor v Tatrah je bila odlična ideja, saj ne glede na razmere smo teden odlično izkoristili in pridobili kar nekaj novih izkušenj. Dodatno pa so letos tabor popestrili tudi Slovaki in Poljaki, ki so nam priporočili kar nekaj lepih smeri, obenem pa smo se v večernih urah udeležili zanimivih predavanj o bivakiranju, vremenu in prvi pomoči na višini. Celoten tabor je bil zares super, hvala vsem za odlično družbo, še posebej pa Andreju in Anji za odlično organizacijo ter PZS in KA za podporo.
  
  
• Luka Kramarič: Stene Malega Kezmarskega ščita so nas pričakale precej posnežene, vendar razmera, zaradi dobrega vzdušja znotraj ekipe, in spodbude lokalnih plezalcev, enostavno ni mogla biti razlog, da se ne bi veliko plezalo. Za dodaten dvig motivacije in teambuilding je poskrbela tudi udeležba na Gorniškem festivalu v Krakowu pred samo akcijo. Zahvala gre vodjema za odlično organizacijo, PZS za podporo, gostiteljem za trud, in soplezalcem, ki so pomagali ustvariti teden, poln presežkov. Venga, Chris!
  
  
• Peter Borič: Naš tabor v Tatrah je bil več kot samo dober uvod v letošnjo zimsko plezarijo! Prvi dan smo bili v Krakowem na filmskem festivalu, kjer moram priznat, da so me nekateri odseki filmov zelo motivirali pri tem kaj vse lahko dosežeš z vztrajnostjo. Plezarija je bila res zimska in meni osebno psiho-fizično kar zahtevna, vendar sem res vsak dan v teh avanturah neizmerno užival. Ena boljših stvari letošnjega tabora mi je bila res odlična in raznolika družba, saj sem skoraj vsak dan lahko plezal z nekom drugim in spoznal kar nekaj novih soplezalcev. Ker so zimski večeri dolgi, smo imeli tudi veliko priložnosti za druženje in skupaj smo ustvarili prav legendarno ekipo. Res hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je bil tabor izpeljan v tako svetli luči. Super je blo!
  
  
• Tadej Krišelj: Že dolgo se nisem udeležil akcij Planinske zveze tako, da sem na srečanje prišel brez pričakovanj. Tatre so gorovje, kamor Slovenci zahajamo redko. Če bi plezalno kvaliteto območja merili z številom zadetkov na Googlu Tatre ne bi kotirale visoko. Pomanjkanje informacij daje stenam dodaten čar. Na lokaciji smo se takoj povezali z lokalnimi plezalci, kar je bistvo takšnih srečanj. Pohvaliti moram organizacijo, domačini najdejo dobre smeri za vsake razmere. Plezanje v granitu in travah je bilo izvrstno. Po začetni (ne)sreči sem plezal krajše in lažje smeri in mislim, da se bom vrnil še to zimo.
  
  
• Nejc Cerkovnik: Sam sem se prvič udeležil tabora KA in odnesel same pozitivne izkušnje. Ekipa je bila zelo mlada in izjemno motivirana. Tabor si bom zapomnil predvsem po precej strmih stenah, zabijanju travnih klinov in po gostoljubnosti slovaških in poljskih kolegov. Vse pohvale pa tudi Anji in Andreju za organizacijo.
  
  
• Lara Nikolič: Tatre so fajn! Kljub ne najboljšim razmeram, mislim, da smo se vsi lahko naplezali. Slovaki in poljaki so nas zelo lepo sprejeli in vesela sem, da sem lahko plezala tudi skupaj z njimi! Še pridem!
  
  
• Jakob Skvarča: Po dolgi skalni sezoni in jesenskih izletih v topla slovenska plezališča je bil preskok v strme in zasnežene granitne Tatre kar zanimiv, a po enem raztežaju plezanja so se roke in noge že privadile zimske orodja in plezanje je steklo. Iz belih in hladnih sten smo se ožarjenih oči ves teden vračali v toplo kočo, kjer je vladalo razposajeno vzdušje. Slovaki in Poljaki nas lepo sprejeli, med plezanjem z njimi ali ob njih pa smo se lahko marsičesa naučili. Kljub nekaj padcem v smereh smo bili ves teden motivirani in iskali vsak svoje izzive, širino Tater pa je bilo lepo občudovati tudi z dveh vrhov. Pod črto lahko izrazim samo še hvaležnost za to priložnost raziskovanja gora in druženja z enako mislečimi prijatelji. Hvala za organizacijo!
  
  
• Mihael Vajda: To je bil moj prvi obisk v Tatrah, zato pred samim taborom nisem vedel kaj točno pričakovati. Kljub slabšim razmeram smo plezali skoraj vsak dan. Dan pred našim prihodom je snežilo, tako nas je v stenah pričakal nepredelan sneg, ki je bil prej v napoto, kot pa v pomoč. Se pa zato vsaj naučiš zaupati travam. Posebej dobra je bila izkušnja plezanja s Poljskimi in Slovaškimi alpinisti, ter njihov pogled in odnos do alpinizma. Družba na taboru je bila odlična, prav tako pa organizacija in pogostitev. Zahvala KA in vodjema za organizacijo tabora.
  
  
• Alina Ladinek: Slovaške Tatre, velika avantura. Začetek sezone smo dobro otvorili. Okoliš ponuja smeri, ki jih je treba jemati z veliko mero spoštovanja, večina le teh se vije v severni steni Malega Kežmarskega štita. Ime zavaja, saj gora pri svoji velikosti nič kaj dosti ne popušča, namreč gre za najdalšo, najmogočnejšo severno steno v celotnih Tatrah. Razmere so vedno, takšne ali drugačne. Odvisno le od nas samih in naše volje, koliko si bomo dovolili v smeri vztrajati ali koliko bomo vztrajno iskali izgovore, da le teh pač ni. Družba, s katero smo skupaj pisali tole zgodbo, hvala! Imeli smo se neopisljivo. Dvakrat v letu obiskati Tatre ni samoumevno in zato se zahvaljujem PZS, da nam omogoča takšne akcije!