Mladinski UIAA lednoplezalni tabor v francoskem Guillestre-u

• Lokacija: Guillestre, Visoke Alpe, Francija
• Trajanje: 11. - 17. februar 2024
• Udeleženci: Davo Mihev, Matevž Gradišnik, Rok Janežič, Leon Mlakar, Alina Ledinek, Cecilia Giacomazzi

Kot že kar nekaj let do sedaj, je tudi letos Planinska zveza Slovenije podprla obisk na UIAA lednoplezalnem taboru v Guillestru, katerega že vrsto let organizira Pirenejski Club Alpin Toulouse. Na pot smo se odpravili v soboto 11.2.2024, visoko motivirani, saj je noč prej zelo atraktivno svojo prvo zmago dosegel Gregor Šegel, ki je med najbolj zaslužnimi, da smo se tega tabora sploh udeležili.

Prva dva dni, smo sicer imeli predvsem precej težave s kombijem, ko pa smo popravili zračnico in turbino, pa nam je malo zagodlo še poletno vreme. Plezalni kamp je organiziran v mestu Guillester, v hostlu katerega dimenzije so kot nalašč, za takšne dogodke. Tudi nivo organizacije, predavanj, razporejanj s strani izkušenih inštruktorjev, je na zelo visoki ravni. Mogoče nas je v drugi polovici to že malo motilo, saj smo bili vsak dan razporejeni kam gremo, čeprav verjetno lokalci bolj poznajo aktualne razmere, kot mi. Doživetje in nove veščine, ki ga prinese takšen kamp, so neprecenljive in ponujajo dober napredek v plezanju lednih in mešanih smeri. Kot ekipa smo se dobro razumeli in se povezali tudi z ostalimi, letos je bila udeležba precej pestra. Tako so se tabora poleg nekaj začetnic in začetnikov udeležili tudi ženska alpinistična skupina iz Pirinejev, Španci, Grki, Romuni, Hrvati, Anglež in predstavnik Hong Konga. Spet smo videli, kaj v plezalnem svetu v očeh drugih pomeni biti Slovenec. Plezali tako ali drugače smo vse dni, v hostlu dobro jedli, v prostem času pa predvsem vadili vrvno tehniko na zabaven način.

Prvi dan, po popravljeni zračnici, smo se odpeljali do Aiguiles, kjer so v soteski umetno narejeni slapovi med stenami, ki ponujajo dry in mix lepo navrtane kratke športnoplezalne smeri. Lokacija je res super za vplezavanje, medtem ko smo lahko tudi na toprope, plezali kaj nad svojimi nivoji, je debata tekla predvsem o tem, kako bi lahko kaj takega (spet) imeli kje blizu doma.

Drugi dan na dostopu v Crevoux je kombi šel v rezervi način in začel puščati olje. Matevž in Davo sva se podala na pustolovščino popravljanja kombija v Franciji, ostali pa na avtoštop naprej do izhodišča. Na fotografijah sicer izgleda, ta zelo široka ca 80m visoka kaskada še večja, a vseeno je bilo narejeno toliko ledu, da smo si to območje zapomnili kot najboljše kar smo doživeli. Ob 16 uri popoldan, smo se spet srečali visoko v dolini.

Tretji dan, sva ta isti led odšla preizkusit še midva in dan začela s tuširanjem, ker so bile tam edine proste smeri, končala pa v maratonu lepih hookov, ostali iz naše skupine pa so bili ta dan dodeljeni na plezanje na lednem stolpu v Freissinieres.
Četri dan smo plezali prve večraztežajne smeri v Crevoux. Led je zaradi visokih temperatur postajal že kar mehak, kar je sicer nekoliko olajšalo plezanje, poslabšalo pa zanesljivost varovanj.

Peti dan smo plezali zadnjo večraztežajno smer Sont les Filles de la Monta, ker smo bili že kar vplezani, smo prehitevali navezo pred seboj, dodeljeni inštruktor pa je pod zadnjim slabo narejenim cugom smeri iz razdalje zakričal ''sil te plait come down'', mi pa smo mu v slovenščini razlagali, da po desni bi nekako šlo čez - na koncu smo šli dol. Popoldne smo se martinčkali v lokalnem plezališču, zmedeni ob pogledu na pomladne Francoske Alpe.

Zadnji dan smo se že zgodaj odpravili proti domu. Na poti smo se ustavili še v trgovinah s športno opremo in pasli oči - nekaj je ostalo še istega kot v osemdesetih.

Opravljeni vzponi:

• 12. februar: plezanje drytoolišču Aiguilles (Ceccilia, Alina, Matevž Leon, Rok, Davo)
• 13. februar: plezanje enoraztežajnih smeri v Crevoux do ocene WI5+ (Ceccilia, Alina, Leon, Rok)
• 14. februar: plezanje enoraztežajnih smeri v Crevoux do ocene WI5+ (Matevž, Davo) in obisk umetnega ledenega stolpa v Freissinieres.
• 15. februar: območje Ceillac:
  • Holiday on ice, 250 m, WI3+ (Matevž, Davo, Leon, Rok)
  • Le y, 250 m, WI3+ (Alina, Ceccilia)
  • Easy rider, 70 m, WI3 (Matevž, Davo, Leon, Rok, Alina, Ceccilia)
  • Vermicelle, 50 m, WI5 (Matevž, Davo, Leon, Rok)
• 16. februar: Sont les Filles de la Monta, 300 m, WI4- (Ceccilia, Alina, Matevž, Leon, Rok, Davo) in plezanje v plezališču v Guillestre.

Vtisi udeležencev in udeleženk:

• Leon Mlakar: Na začetku nisem vedel kaj pričakovati, saj se takšnega tabora še nisem udeležil. Ledne razmere so bile dovolj dobre da smo teden dobro izkoristili za plezanje na različnih lokacijah vsak dan. Lepo je bilo spoznati našo ekipo in veliko tujih plezalcev s katerimi smo se v sproščenem vzdušju res dobro razumeli. Tabor je super za vplezavanje v ledu, kar ponavadi doma ni možno na tak način. Škoda, da se zima poslavlja. Hvala organizatorjem za super izpeljan tabor in PZS za podporo!

• Cecilia Giacomazzi: Čeprav se je naš tabor začel z eno spuščeno gumo in z okvaro kombija, smo doživeli lepih 7 dni v Guillestre na mednarodnem taboru. Že prvi večer so nas učili kako piliti dereze in cepine, kako z obešalnikom narediti pripomoček za abalakov ter druge koristne in uporabne veščine. Naslednji dan pa samo gas, sej smo plezali od ponedeljka do petka, pet dni zapored. Ne samo večraztežajne slapove kot v Ceillacu in Les filles de la Monta, ampak tudi na umetnem ledenem stolpu v Freissinieres, enoraztežajne divje slapove v Crevoux in kombinirane ter ledne smeri v Aiguilles. Tabor nas je nedvomno obogatil - nabrali smo veliko izkušenj in kilometrov na ledu, znanja lednega in kombiniranega plezanja ter veliko novih poznanstev. Hvaležna sem PZS, ker nam omogoča da postajamo boljši in izkušeni plezalci ter da doživimo take edinstvene dogodivščine.

• Alina Ledinek: Tabor je potekal v sproščenem vzdušju dobre družbe, vsak dan smo plezali na različnih destinacijah, tako da smo se vsak dan spoznavali z različnim okolišem, vse splošno so bile vse destinacije lepe. Ledne razmere so bile bolj skope za ta predel Francije. Tabor mi je bil všeč tudi zaradi socialnega vidika, saj sem spoznala veliko novih ljudi z različnih delov sveta.

• Matevž Gradišnik: Kot prvo bi se rad zahvalil PZS za podporo, žal so ledne razmere v slapovih podobno slabe kot v Sloveniji. Sem pa prepričan , da je vsak od nas pridobil določene izkušnje iz tabora.

• Rok Janežič: Zelo sem vesel, da sem se lahko udeležil lednega tabora v Franciji, ki je bil tudi moj prvi tabor. Kljub slabšim lednim razmeram lahko rečem, da sem uspel pridobiti novega znanja in suverenosti v plezanju ledu. Zelo zanimivo je bilo spoznati ljudi iz celega sveta in z njimi deliti veselje do plezanja.