Kake nore smeri! | Alpinistični tabor za perspektivce v Dolomitih

• Akcija: Tabor KA za perspektivne alpiniste
• Lokacija in termin: Cortina d' Ampezzo in Canazei, 5.-14. julij 2024
• Udeleženci: Matija Volontar (vodja), Žiga Oražem (pomočnik vodje), Matic Dolinšek, Matic Grojzdek, Žiga Rozman, Benjamin Ocepek, Eva Dana Vidmar, Luka Kramarič, Jaka Pagon, Klara Kavčič, Mihael Vajda, Domen Košir, Aleš Lapajne, Rok Bernot, Urh Primožič

Z Žigom Oražmom sva tretjič zapored v okviru taborov KA organizirala klasičen skalni tabor v Dolomitih. Štafeto sva prevzela od močne skalne naveze Andreja Grmovška in Nejca Pozveka, ki sta glavni skalni tabor v tujini organizirala kar nekaj let zapored. Namen tabora je, da mlajši perspektivni alpinisti in starejši pripravniki v zavetju večje skupine izkušenih motiviranih alpinistov ter finančne podpore PZS lažje obiščejo področja, ki so logistično nekoliko bolj zapletena od obiska domačih sten. Prav tako naveze sestavljene iz bolj in manj izkušenih plezalcev omogočajo izvrsten prenos izkušenj in pristopov k plezanju, ki običajno presegajo znanja alpinistične šole.

Tokrat smo obiskali verjetno najbolj popularen del Dolomitov. Prvi del tabora smo preživeli v Cortini, v kampu Cortina, drugi del pa v Canazeju v kampu Marmolada. Že takoj prvi dan se nismo držali nazaj. Nekaj navez je nas je obiskalo Cine. Jaz, Žiga Oražem ter Matic Grojzdek se odločimo za vzpon po Razu veveric. Smer danes ocenjena z VIII+/IX- oz. 7b in dolga 550 m, sledi previsnemu razu Zahodne Cine in zares težko si je predstavljati drznost prvopristopnikov leta 1959. Vsem je smer uspelo preplezati na pogled oz. flash. Moramo pa priznati, da v tem primeru težko govorimo o čistem vzponu na pogled, saj so oprimki in stopi popolnoma beli in označeni z vseh strani, tako da o beti skoraj ni dvoma. Na vstopu v smer srečamo Evo Dano Vidmar in Urha Primožiča, ki sta sicer pred tem že splezala nekaj raztežajev smeri Alpenliebe, vendar sta obrnila zaradi počasne naveze pred njima. Plan B je bila klasična in po govoricah precenjena Cassinova smer (700 m, VIII), ki v dveh raztežajih preči celotno steno in je verjetno prav zaradi tega najdaljša smer v steni. Mihael Vajda in Domen Košir sta hitro preplezala ultra klasiko Velike Cine - Comici-Dimai (500 m, VII+), ki je brez dvoma najbolj plezana smer s severne strani najvišjega vrha v masivu Cin. Luka Kramarič in Aleš Lapajne sta za ogrevanje izbrala Rumeni raz v Mali Cini. Enak načrt je imela naveza Benjamina Ocepka in Žiga Rozmana, vendar sta ga zadnjo sekundo zaradi gneče spremenila in zavila v sosednjo smer Del Vecchio-Zadeo. Obe smeri sta ocenjeni VI+ in dolgi 400 m ter sta cel dan izpostavljeni soncu. Toplino sonca smo jim plezalci na drugi strani hriba precej zavidali. Navezi Matica Dolinška in Jake Pagona ter Klare Kavčič in Roka Bernota so se zapodili v južno steno Tofane. Prva naveza je splezlala težjo klasiko Apolonio-Constantini (540 m, VII+), druga pa Constantini-Ghedina (540 m, VI-). Tahitri, ki so z vzponi zaključili dovolj zgodaj, so popoldne obiskali Cortino, kjer se je odvijalo predavanje plezalskega zvezdnika Tommya Caldwela. Zvečer pa smo počasi vsi polni sproščene energije s prvimi vzponi v žepu priklapljali v kamp, kjer smo uradno otvorili tabor.

Drugi dan smo se zbudili v močno deževje, kar nas je prisililo v počitek in kovanje planov za prihodnje dni. Četudi je bil počitek po mnenju vseh absolutno prezgodaj v tednu, je to gledano nazaj skupini dobro delo. Prisilen počitek po enem plezalnem dnevu je dvignil nivo motivacije in energije precej visoko, kar se je tudi do neke mere odrazilo v kvaliteti vzponov v zadnjih dneh tabora.

Naslednji dan z Žigom optimistično dostopava pod južno steno Tofane z namenom plezanja smeri Sognando Aurora (540 m, 7b+), vendar hitro opaziva, da je spodnji del smeri precej zamočen. Z negotovostjo kljub temu vstopiva in preplezava par raztežajev šestice do vrha mokrega dela, kjer Žiga med motoviljenjem na sidrišču v brezno pošlje eno od plezalk. Po vrvi se spustiva do vznožja stene, kjer naju pričaka izgubljen čevelj. Zaradi časovne stiske in ne preveč dobrega vremena hitro spremeniva cilj in se zapodiva v smer Il Vecchio Leone e la Giovane Fifona (260 m, 7a), s katero sva delno v štajercu opravila v približno dveh urah. Eva in Urh sta imela to srečo, da je bila njuna načrtovana smer Paolo VI popolnoma mokra in jima je bila dilema o vzponu prihranjena. Hitro sta stopila pod steno levo in desno, da sta našla alternativo. Še dobro, da pod Tofano lovi 5G. Na koncu sta se lotila smeri Il Mio Cricketo (260 m, 7b), ki je delo Dejana Korena - Dekota in Stanke Vidmar. Smer je bolj malo plezana, ima pa po pričevanjih Eve in Urha nekaj več svedrov, kot jih je vrisanih na skici. Za razliko od naju z Žigom, ki sva se do vznožnja spustila po vrvi, sta Eva in Urh nadaljevala do vrha stolpa in sestopila po poti. Izstopajoč vzpon drugega plezalnega dne (in tretjega dne tabora), sta opravila Matic Grojzdek in Žiga Rozman, ki sta se po nekaj urnem pregovarjanju le zedinila in naslednji dan zgodaj zjutraj odrinila proti masivu Civette. Preplezala sta smer Carlesso-Sandri (900 m, VIII+/IX- / VI-VII) in se pozno ponoči oz. zgodaj zjutraj vrnila nazaj v Cortino.

Tisti, ki so se tretji dan napenjali, so si četrti dan izbrali lažje smeri. Ostali, pa smo želeli popraviti slab okus preteklega dne z izbiro zahtevnejših podvigov. Jaz in Žiga sva si izbrala smer ISO 2000 (VIII+, 550 m) v Veliki Cini ter v navezo vzela našutanega perspektivca Roka Bernota. Smer se začne po dokaj svežem podoru, potem pa se stena postavi pokonci in je plezanje eno samo sosledje brezskrbnih gibov v odlični skali. V smeri je nekaj svedrov, ki so precej narazen, tako da orientacija včasih ni najlažja. Vsi smo se strinjali, de je detajl smeri četrti 40 m dolg raztežaj ocenjen z VIII- za katerega v vodničku piše nekako takole "...beware how you reach the two finger pocket and do not be fooled by the traces of chalk." Pa je šel sajt, pravi Rok ali Žiga. Doseči omenjeno luknjico za dva prsta ni enostavno in brez nje, bi bil prehod čez plato za nekaj ocen težji.

Peti dan sledi premik preko nešteto ovinkov v Canazei. Takoj po postavitvi šotorov, je večina spakirala in odhitela v kočo Falier pod južno steno Marmolade. Urh in Matic G. sta dostop opravila en dan prej in v tem času že zaključevala z novejšo klasiko Tempi Moderni (1000 m, VIII/VI-VII). Ostali smo v kampu celili razbolele prste.

Naslednji dan je sledil skupinski napad na Marmolado po dveh klasičnih smereh. Mihael in Eva sta preplezala smer Vinatzer-Messner (800 m, VI+), ostale naveze - Kramarič - Košir, Lapajne - Dolinšek in Pagon - Bernot - Kavčič pa so po hitrem postopku preplezali znamenitega Don Kihota (800 m, VI+). Na vrhu so bili namreč že ob 13.00 in so se za nagrado v dolino peljali z gondolo, namesto guljenja kolen po smučišču, kar je bila primorana storiti naveza iz druge smeri. Isti dan smo jaz, oba Žiga ter Benjamin plezali navrtane smeri v zahodnem ostenju Torre Brunica.

Sledil je dan slabega vremena in posledično počitka. Tokrat je bilo slabo vreme časovno idealno umeščeno.

Osmi dan tabora smo se že malo utrujeni, a polni motivacije ponovno spravili v hribe. Jaz in Matic D. sva se odpravila v glavni vrh področja Rosengarten - Rosengartenspitze. V nekem starem vodničku sva našla tehnično smer Leveto-Namela (600 m, VII+), ki je imela v prvih petih raztežajih pripisano oceno 6 A0. Smer rine po minimalističnih razčlembah mimo previsov in streh ter nudi pravo atletsko plezanje. Proste ocene prvih petih raztežajev se gibljejo med VII- in VII+. Vrhnji del smeri sestavljajo kompaktne dolomitske petice, ki te pripeljejo do roba stene. Sestop gre mimo štirih planinskih koč, a pogled na uro nama ni pustil postanka. Na vrhu sva bila približno ob 16.30, zadnja gondola pa gre v dolino ob 18.30. "Kaj misliš, a bova ujela?", pravi Matic in že tečeva proti jeklenici. Noge po sedmih dneh plezanja in z vso bojno opremo na hrbtu ne dajo kaj dosti več od sebe. Dol še gre, gor pa bolj počasi. Do zgornje postaje žičnice sva prišla celo 5 minut prezgodaj in požela kar nekaj čudnih pogledov lahkotnih trailrunnerjev, ki so ravno dobro zaključevali z raztezanjem po treningu. Žiga je že nekaj dni navijal za krajšo smer Semifredo (220m, IX) nedaleč stran od prelaza Pordoi, ki baje še nima ponovitve. V soboto se ga je usmilil Rok in oba sta v drugem poizkusu prosto preplezala težji raztežaj. Posebnost te smeri je, da kljub oceni nima niti enega svedra, kot je to v navadi v bolj plezanih težjih smereh v Dolomith. Pravita, da je 7c soft in malo podrt z dokaj dobrimi možnostmi za varovanje.

Zadnji dan je bil predviden samo odhod domov, a nekateri še vedno niso imeli dovolj. Matic G. in Žiga O. sta se podala v sončno steno Piz Ciavazes in preplezala navrtano smer Via Priz (250 m, 7b). Jaka in Rok pa sta šla v Piccolo Lagazoi smer M. Speciale (300 m, V+). Ostali smo zjutraj polomljeni vstali s šotora, vse zložili po avtomobilih in se odpeljali domov. Eva in Blaž Karner, ki se nam je pridružil samo zadnja dva dni, sta si za nedeljski cilj izbrala smer Moulin Rouge (400m, IX-) v zahodni steni Rotwand v območju Rosegarten.

Tabor je odlično uspel. Na tabor se je prijavilo 13 udeležencev. Od tega so bili z nami štirje močni perspektivci, ki bi jih na tem mestu želel še posebej pohvaliti. To so Eva Dana Vidmar, Rok Bernot, Urh Primožič in Klara Kavčič. Pri tem imajo prvi trije zares soliden športnoplezalni nivo in že posegajo po težkih in kompleksnih alpskih smereh. Klara je izmed perspektivcev najmanj izkušena, vendar je prav zaradi tega od tabora odnesla največ. To je med drugim pokazala z vzponom preko smeri Don Kihot v Marmoladi, ki za začetnika ni enostaven.

Vsem hvala, ker ste se udeležili tabora in ustvarili prijetno vzdušje. Naslednje leto ponovno računava na vašo prijavo.

Kronološki potek tabora z opravljenimi vzponi:

• 5. julij: Večerni prihod dela ekipe v kamp Cortina
• 6. julij: Prihod preostanka ekipe in plezanje v okoliških hribih.
  • Ocepek - Rozman: Mala cina, Del Vecchio Zadeo, 380 m, VI+
  • Dolinšek - Pagon: Tofana, Apolonio-Constanini, 540 m, VII+
  • Kramarič - Lapajne: Mala cina, Rumeni raz, 380 m, VI+
  • Oražem, Volontar, Grojzdek: Zahodna cina, Raz veveric, 600 m, VIII+/IX-
  • Kavčič - Bernot: Tofana, Constantini-Ghedina, 540 m, VI-
  • Vajda - Košir: Velika cina, Comici-Dimai, 550 m, VII+ (Košir A0)
  • Vidmar - Primožič: Zahodna cina, Cassinova smer, 700 m, VIII (prvotni načrt je bil Alpenliebe, vendar je bila pred njima počasna naveza)
• 7. julij: Slabo vreme cel dan. Obisk Cortine in počitek v kampu.
• 8. julij:
  • Kramarič - Ocepek: Severni Lagazoi, Via del Drago, 380 m, VI-
  • Volontar - Oražem: Tofana, Il Vecchio Leone e la Giovane Fifona, 260 m, 7a (prvotni plan Sognando Aurora. Povratek po 150 m zaradi izgubljene plezalke)
  • Vidmar - Primožič: Tofana, Il Mio Criceto, 260 + 160 m do vrha stolpa, 7b (Prvotni plan Paolo VI (600m, 7b+), spremenita načrte zaradi mokre stene).
  • Vajda - Košir: Zahodna cina, Cassinova smer, 600 m, VIII (oba A0)
  • Pagon - Bernot - Kavčič: Cima Picolissioma, Rumeni raz 350 m, VI+ in Cassinova smer 350m, VII-
  • Dolinšek - Lapajne: Velika cina, Comici-Dimai, 550 m, VII+ (oba A0)
  • Grojzdek - Rozman: Torre Trieste, Carlesso-Sandri, 900 m, VIII+/IX- / VI-VII
• 9. julij:
  • Bernot - Oražem - Volontar: Cima Grande, ISO2000 550 m, VIII+
  • Vidmar - Pagon: Drugi Sella Stolp, Via Messner 250 m, VI-
  • Vajda - Košir: Tofana di Rozes, Apolonio - Constantini 550 m, VII
  • Dolinšek - Kavčič: Sella Towers, Via ji tl uet 140+60 m, VI+
  • Ocepek - Kramarič - Lapajne: Tofana di Rozes, Constantini-Ghedina, 540 m, VI-
  • Grojzdek - Primožič: dostop do koče pod Marmolado
  • Rozman: počitek
• 10. julij: Premik v kamp Marmolada v Canazeju.
  • Grojzdek - Primožič: Marmolada, Tempi Moderni, 1000 m, VIII/VI-VII
  • Pagon - Rozman: Zahodna cina, Cassinova smer, 600 m, VIII
  • Kavčič, Vidmar, Dolinšek, Vajda, Košir, Pagon, Bernot, Lapajne, Kramarič: dostop do koče pod Marmolado
  • Volontar, Oražem, Ocepek: počitek
• 11. julij:
  • Vidmar - Vajda: Marmolada, Vinatzer-Messner, 800 m, VI+
  • Kramarič - Košir, Lapajne - Dolinšek, Pagon - Bernot - Kavčič: Marmolada, Don Kihot, 800m, VI+ (Kramarič, Kavčič A0, ostali prosto)
  • Volontar - Oražem: Torre Brunico, Oltre la porta, 420 m, 6c+ (prvotni plan je bila smer Anton aus Tyrol, 7b, vendar spremeniva plan zaradi mokre smeri)
  • Rozman - Ocepek: Torre Brunico, Ottovolante, 420 m, 7a+. (Ocepek A0).
  • Grojzdek: počitek.
  • Primožič: predčasni odhod domov.
• 12. julij: Večino dneva slabo vreme - počitek v kampu. Rozman, Košir, Ocepek: predčasni odhod domov. Zvečer se nam pridruži Blaž Karner
• 13. julij:
  • Volontar - Dolinšek: Rosengartenapitze, Leveto-Nemela, 600 m, VII+
  • Kramarič: boleč gleženj, počitek.
  • Karner - Grojzdek - Vidmar: Piz Ciavazes, Parmigiano reggiano, 250 m, 7a+ (navrtana)
  • Bernot - Oražem: Punta Aurelia, Semifredo, 220 m, IX (brez svedra)
  • Pagon - Kavčič - Lapajne: Drugi stolp Sella, Lelia, 250 m, VI- (Pagon, Kavčič A0)
• 14. julij: Odhod domov. Nekateri na poti nazaj opravijo še en vzpon.
  • Kramarič - Lapajne - Dolinšek: direktno domov
  • Pagon - Bernot: Piccolo Lagazoi, M. Speciale, 300 m, V+
  • Vidmar - Karner: počitek
  • Volontar - Kavčič: odhod domov
  • Oražem - Grojzdek: Piz Ciavazes, Via Priz, 250 m, 7b

Vtisi udeležencev:

• Aleš Lapajne: Tabora v Dolomitih sem se letos udeležil prvič in ta je že takoj presegel vsa moja pričakovanja. Lokacija, plezanje, družba,.. Vse skupaj je bilo na super nivoju skozi celoten teden, tako da motiva vsekakor tudi za trenutek ni zmanjkalo. Iskrena hvala Matiji in Žigi za odlično vodenje in podporo skozi celoten tabor, ter KA PZS za organizacijo tabora!
  
  
• Domen Košir: Preživeli smo plezalno uspešen teden v družbi motiviranih plezalcev. Res vesel sem da sem se lahko udeležil še enega tabora v organizaciji KA. Spoznal sem nove soplezalce s katerimi se bom gotovo še kdaj podal v steno. Zaradi poškodbe prsta sem domov odšel malo prej, vendar sem se na taboru vseeno naplezal. Hvala vsem, ki ste bili del te zgodbe!
  
  
• Jaka Pagon: Na Taboru sem, kakor pripravnik, nad pričakovanji izpolnil vse želje po plezanju kompleksnejših skalnih smeri, ter na splošno dvignil moje alpinistično pripravljenost. Kar gre v zahvalo odlični organizaciji tabora, Hvala Matija Volontar, Žiga Oražem ter KA. Hvala vsem udeležencem za deljenje znanja ter zasajeno dodatno motivacijo po še nadaljnjih podvigih. Tabor je ponudil izredno priložnost za plezanje v navezi z veliko boljšimi plezalci, kar mi je razširilo obzorja in vlilo še dodatno veselje do alpinizma.
  
  
• Klara Kavčič: Najprej iskrena hvala vodjema za izvrstno organiziran in izpeljan tabor ter hvala PZS za vso podporo! Pred taborom sem imela nekaj pomislekov in skrbi, saj sem med perspektivci res najmanj izkušena, vendar so se strahovi v tako izvrstni in izkušeni družbi kmalu razblinili. Res sem vesela, da sem bila sprejeta, saj sem v družbi tako super ljudi dobila mnogo novega zagona za plezanje kompleksnih alpskih smeri in dviganje plezalnega nivoja, hkrati pa sem zadovoljna, da mi je uspelo plezati v vseh večjih stenah, do katerih sem prej gojila veliko strahospoštovanje. Posebna zahvala vsem soplezalcem za podporo in zaupanje v moje sposobnosti. Upam, da se kmalu zopet navežemo na isto vrv!

• Luka Kramarič: Prijetno presenečen, da sem bil sploh sprejet na tabor, sem nanj odšel povsem brez pričakovanj, z željo čim več plezati. Lahko rečem, da je bilo za prvič nepozabno in zelo poučno, saj smo plezali v nekaterih stenah, ki sem jih prej poznal zgolj po zvenečem imenu. Glavna stvar, ki sem jo odnesel iz tabora pa je zavedanje, da bo za boljše vzpone potrebno dvigniti prosto plezalni nivo. Zahvalil bi se soudeležencem tabora za dobro vzdušje, vodji in pomočniku za organizacijo in PZS za podporo.
  
  
• Matic Dolinšek: Kot vsako leto je bilo tudi to leto na taboru Dolomiti pod vodstvom Volontarja in Oražma fenomenalno. Kljub temu, da sem na omenjenih območjih že precej plezal sem več kot očitno zadostil plezalnim apetitom. Plezal sem težje klasike katere sem prej le z občudovanjem opazoval v vodničkih. Edino kar mi je žal je, da mi zopet ni uspelo prosto priti čez detajl smeri Comici-Dimai. Pika na i pa je bila zadnja smer tabora v Rosengarten, kjer sem po tretjem taboru le dobil priložnost plezati z vodjo Matijo Volontarjem. Hvala PZS za podoporo, vodji tabora in vsem soplezalcem s katerimi smo skupaj ustvarili čudovito vzdušje nabito z plezalno motivacijo.
  
  
• Rok Bernot: Sprva iskrene zahvale za super organizacijo in izpeljavo tabora. Imeli smo se nadvse lepo, plezali res zanimive in zahtevne smeri ter uživali v dolomitski skali. Družba je bila res super in možnosti za plezanje v različnih navezah je bilo veliko. Komaj čakam, da se tabora ponovno udeležim ter toplo priporočam udeležbo tudi ostalim!
  
  
• Žiga Oražem: Po celotedenskem plezanju čutim, da telo rabi počitek. Verjetno ga bomo rabili vsi! Z Matijem sva se letos odločila za kampiranje v Cortini in Canazei-u, predvsem zaradi tega ker imaš z malo vožnje veliko izbire med stenanami in stilom plezanja. Vsak dobi kar želi ali pa se poda v sebi neznani svet, kar sva tudi podpirala. Bili smo velika skupina, kar 15 nabranih iz različnih alpinističnih odsekov Slovenije. Dolgo omizje ni ponujalo pogovora z vsakim ampak z vsakim dnem več so se stolčki premešali, tako so se naše vezi spletle, plezalne želje poklopile in na koncu smo vsi domov odšli z vsaj nekaj novimi plezalnimi partnerji. Vesel sem, da so si mnogi podali v straho spoštovane stene in tako dobili samozavest za naprej. Kar tako naprej mladina. Se vidimo drugo leto.
  
  
• Benjamin Ocepek: Zame je bil to prvi letni KA tabor, sem bil pa v preteklosti že večkrat na zimskih taborih v Chamonixu. Zaradi šibkega zdravja tabora žal nisem mogel izkoristiti v polnem potencialu, sem pa vseeno precej plezal. V Dolomitih sem bil že večkrat, sem pa na tem taboru plezal v nekaj zame novih stenah. Vesel sem tudi da sem spoznal nove zagnane alpiniste s katerimi upam, da se bom še kdaj navezal na skupno vrv. Hvala PZSju in vodjema, upam da me še kdaj vzamete medse.
  
  
• Mihael Vajda: Kot ponavadi sem se imel na taboru odlično. Spet sem spoznal nove ljudi s katerimi se bom z veseljem še navezal na vrv. Vzdušje na taboru je bilo zelo sproščujoče in pozitivno. Lokaciji tabora sta ponujali plezanje v nekaterih izmed najbolj željenih stenah Dolomitov, kot so Cine in pa predvsem J stena Marmolade. Hvala vodjema in pa PZS za organizacijo tabora.
  
  
• Matic Grojzdek: Ta tabor si bom zapomnil kot Tabor. The Tabor. To je bil moj tretji KA tabor perspektivnih alpinistov, in močno upam, da ne zadnji.

Poročilo pripravil Matija Volontar, fotografirali udeleženci tabora