ponedeljek, 30. junij 2025 Komentarjev: 3
Alpinistične novice 31.06.2025

Tomaž Jakofčič
Odlično! Nove težke smeri v naših stenah in veliko preplezanih smeri. Kot se spodobi za tako lepo in suho obdobje.
Par dni prej je Dave s Timonom Ledrom plezal v Draškem vrhu Nebeško streho (IX-, 400 m). »Fajn smer, ki dobr poje roke, tudi z rokavičkami in relativnim znanjem džemanja« je komentiral Dave.
Via Montura
Gašper Pintar je odkljukal še eno od novodobnih »strašil« v naših stenah, smer Montura (VIII, VII, 450 m) v steni Travnika, ki sta jo leta 2009 preplezala Silvo Karo in Luka Lindić.
Pinti je poskusil že dvakrat prej a se nekako izgubil v najtežjih raztežajih.V tretje, s Klemnom Kastelicem, je glede na pretekle izkušnje plezanja Silvotovih smeri, zarinil v lažje prehode brez dobrih možnosti varovanja in uspel priti čez. »Divja smer«, je bil komentar.
Pinti je sicer vodil tabor v Trenti o katerem bo poročilo objavljeno na strani KA. Tam je med drugim z Aljošo Škapinom preplezal še eno Silvotovo delo, Bergmandeljca (VI+, 200 m) v SZ steni Planje. Pred tem sta z Ano Baumgartner plezala Kobro (VII+, 200 m) v predostenju Križevnika. Izjava: »najboljša trad smer v steni (od poznanih)« , bi znala privabit še koga!
Še Križevnik
Nad Robanovim kotom je nastala še ena lepa smer; Gospodarja tišine, 6c+ (6b+ obv.), 440m.
V treh obiskih v letu 2024, sta jo preplezala in opremila Marko Volk in Andrej Grmovšek. Sedaj sta dodala še prost vzpon.
Gre za opremljeno moderno smer, sidrišča s svedrovci so pripravljena za spust z 2x 60m vrvjo, v raztežajih so svedrovci in klini predvsem tam, kjer premično varovanje ni možno oziroma ni zanesljivo. Obvezen je set metuljev in zatičev, kladivo in klini pa lahko ostanejo doma! »Kljub temu, da so plezalne ocene dokaj prijazne pa so razdalje med varovali alpske, ponekod tudi več kot 5 m, RS3.« sta dejala. To pomeni, da bo potrebno v steno vzeti tudi nekaj korajže.
Smer je sicer zelo raznolika, deloma sledi logičnim razčlembam (kotom, počem, celo off width in kamin se najde), večinoma pa poteka po fantastičnih plateh, navpični steni in rahlem previsu. Skala je dobra do odlična, se pa v lažjem svetu najde tudi kak majav oprimek.
Klasičen dostop vodi iz Robanovega kota do votline pod glavno steno (romantičen kraj za bivak) in prečenjem v desno do vstopa (okoli 3h brezpotja). Smer, skala in ambient vsekakor odtehtata dolg dostop!
Sem zasledil, da sta oba, za relaksacijo, plezala tudi v Treh Cinah, supertruper klasiko Comici - Dimai (VII/VI, 550 m) v Veliki Cini. Morda je Grma, ob vseh najtežjih smereh, ki jih je v zadnjih desetletjih že preplezal v Treh Cinah, pred tem celo še ni obiskal...
Tržiška mlada garda
Oglasil se je Urh Primožič in nanizal vzpone, ki jih je nanizala (predvsem) mlada garda tržiških alpinistov.
Gasper Rožič in Matic Primozic sta bila 24.5. v Rumeni zajedi (VII+, 100 m) v Koglu. Dan dan kasneje sta Matic in Urh preplezala kombinacijo Amonita (VIII/VII+) v Zupana. Tim Kampl in Jernej Rožansi pa sta bila šla preko Virenove smeri (IV/III, 160 m). Teden kasneje Matija Ribič in Luka Selan preplezala ultra klasiko Zupanovo smer (VI-, V, 220 m). Gasper Gros in Gasper Rozic sta bila 11.6 v Direktni (V+, 900 m) v Špiku. Urh pa je isti dan dokončal začeto novo smer v Krofičko z Andrejem Ježem (katerega ideja je to bila). Urh pravi, da bo zadnji raztežaj segal v deveto UIAA stopnjo. Več bo (upam) povedal Jež.
Sredi junija so imeli ledeniško turo s tečajniki na Grosses Wisbachhorn ((3564 m). Naj so krenili iz koče Oberwalder nad ledenikom Pasterza. Odlična izbira ledeniške ture, nekaj drugačnega od ostalih (pre)obljudenih ledeniških destinacij!
Matic in Urh sta 19.junija ponovila smer Pasat v Debeli peči. Le ta je nekakšna izstopna (daljša) varianta popularne Parižanke. Ocenjena je VII-, 350 m. 23.6. so Tim Krampl, Jernej Rožanski in Urh prosto splezali varianto Zreške smeri v Mali rinki. Verjetno gre za eno redkih (prostih) ponovitev. Plan je bil sicer Marjetica a ob slabem opisu so na koncu preplezali Zrežko smer. Pravijo, da so bile težave vsaj VIII-. 24.6. je Matic Primozic z Matejem Nastranom splezal Miljardo (V+', 400 m v Rjavini.
Od 25.6. je močna mlada Tržiška ekipa (Tim Krampl, Jernej Rožanski, Blaž Rožič, Gašper Rožič, Matic Primožič, Vid in Urh Primožič) v dolini Orco. Italijansko dolino nekateri imenujejo evropska Yosemite. Vsekakor gre za pomanjšano verzijo znamenite ameriške meke a pestra zgodovina, dober granit in zaguljene ocene so podobne. Pravijo, da je vroče, vseeno pa so dosedaj preplezali nekaj lepih klasik doline: Diedro Nanchez (6b+), Nautilus(6a), Totem Bianco(6c+), Salvatte Morkietto(6c) in Via Yoghi (5c). Maticu in Urhu je za las (zadnji gib) zmanjkalo v Legolandu (7b+, 60 m). Tudi frikali so nekaj in Urh je na pogled preplezal fingercrack z oceno 7c.
Lepa bera močnih tržiških mladincev, ki se sluti kot priprava na še več v visokem poletju. Držim pesti!
Nad Courmayeurjem
Nekaj mladih članov AO Matica (Peter, Katja, Rok, Jan in Ana) je plezalo na Courmayeurjem. Šred prihajajočo odpravo v Tien Šan je fino, če se malo navadijo na drugačno skalo. Sateliti Mont Blanca so itak pravi paradiž z najboljšim granitom na svetu. Kampirali so pod steno Grand Capucina. Kot se za mlade alpiniste spodobi so na izletu dobili nekaj dobrodošlih novih izkušenj. Prvi dan se jim je po preplezani smeri Sallurad v Point Adolpe Rey zataknila vrv. Nauk: v granitu, ki je prerešetan s počmi vseh dimenzij, ne sledi slovenski alpinistični doktrini z vozli na koncu vrvi! Katja in Peter sta ta dan preplezala težjo smer Fil ou Face (7a, 250 m).
Grand Cap
Naslednji cilj sta bili Švicarska smer in O sole Mio v legendarnem Grand Capucinu. Po začetnih lažjih raztežajih so se trije po težavah z orientacijo obrnili, prva dva pa sta priplezala do vrha. Ob spustih navzdol prroti čevljem, ki so jih pustili na koncu lažjih raztežajev sta sledila GVju in je teklo gladko. Ker sem bil v tistih dneh tam tudi sam, bi omenil, da je za plezanje teh smeri bolje pustiti čevlje in ropotijo povsem na dnu stene (terasa Francesco) in začeti s plezalniki. Z vrha se nato lahko spustite naravnost navzdol po strmi smeri L'Echo des Alpages, direkt do čevljev. Vrv se bo pri vleki komaj kdaj dotaknila stene.
Ne člana matičarskega izleta, Luka Stražar in Janez Jarc sta takrat plezala nedaleč stran, nad kočo Monzino. V Aig. Croux sta opravila s klasično Via Ottoz (6a+, 350 m).
V Zajedi Travnika v vlogi gorskega vodnika. V mojih časih GV še ni smel smel plezati v kratkih hlačah.... :-)
Bodoči GVji
Tekom sklopa vodenja v skalnih smereh domačih gora so se v dveh intervalih po pet dni po naših gorah podili kandidati za gorske vodnike. Poleg nekaj klasičnih, dolgih grebenov (Rigljica - Rušica - Frdamane police, B. Gamsovec - Pihavec, prečenje Pelcev ipd) so preplezali tudi celo rajdo dobrih skalnih smeri; Sekločevo in Ang Phu v Debeli peči, Zajedo in Ašenbrenerja v Travniku (obe VI, 800 m), Zajedo Šit (VI, 500 m), DKV in Viktorijo (VI, 600 m) v Draških vrhovih, Kajzeljev steber (IV, 500 m) v Kukovi špici, Direktno v Srebernjaku, Bavarsko z Dolgo Nemško v Triglavu, Miljardo v Rjavini, Piussi (V+, 400 m) v Trbiški Krniški špici.
Srečno!
Komentarji
Dodali smo komentarje na alpinistične novice.
Da sprobam komentarje. Člani AO matice ne gredo v Tien Šan ampak v Aksu oz. Karasu.
Neljuba napaka je, da sva na skico dala portret Alberta Camusa in ne Sartra, avtorja igre Za zaprtimi vrati. Ker so njuna dela sedaj že javno dobro, se nama ni zdelo narobe ukrasti te ikone za malo simbolike. Bistvene povezave z vsebino igre ni, razen besedne igre, ki cilja na problematiko z dostopno cesto. Vseeno pa se dobro prileže tudi slavni izrek: "Pekel so drugi ljudje".