Alpinistične novice 29.07.2025

Možnost komentiranja je omogočena. Kost sem vrgel in jih hitro pokasiral. A to smo hoteli, živo stran!

Tema doline Vrat (in podobnih) je res žgoča. Sam se res nisem resno poglobil v tematiko ampak sem sledil zgolj svojim občutkom tiste sredine plezarije, ko je vse potekalo zelo gladko in udobno. Plastičnega stranišča nisem pogrešal. No 2 sem opravil že doma, No 1. v gozdu ob poti. Lepa smer me je oddaljila od žalovanja ob zapravljenih 20 evrih. Kot pravijo, kozarec je lahko pol poln ali pol prazen. Stvar percepcije, preferenc, življenskih filozofij, precej bolj kot gmotnega stanja posameznika. Vsa podana videnja sicer sprejeta in vzeta na znanje.

Skorajda šokirala me je edino pripomba o »oholem in neprimernem žuganju s prstom češ. da vsi alpinisti četrtkove večere preživljajo ob pijančevanju in hors burgerju«. Najprej sem pomislil na dejstvo, da nerazumevanje sarkazma kaže na pomanjkanje inteligence a tu se očitno pojavi problem različnih »svetov« oz medgeneracijskih razlik Sam sem to izrekel ob nostalgiji po nekih alpinističnih časih, ki so šli v nepovrat, časih, ko so bili četrtki bolj pomembni kot za kristjane nedelje. Četrtki, ki se niso nikoli končali v četrtek....

Sem seveda pogledal od kod prihaja zgrožena avtorica. AO Kranj, je rekel Gugl. Je to zdaj 0,0 ferajn? Tudi najbolj slaven član kranjskega ferajna, legendarni Nejc Zaplotnik, je veliko napisal (in se aktivno udejstvoval) na temo veseljačenja, sem se pa spomnil še treh bratov iz bolj mojega obdobja, članov AO Kranj, sploh tamladega med njimi. Ga ni bilo četrtka, da bi šel domov po ravni črti, nemalokrat so ga s ferajna odneslii. A v soboto je bil sigurno že v stenah, v težkih smereh, ki so za večino današnjih alpinistov znanstvena fantastika. Njegov plezalni nivo je bil nadpovprečen. 

Bognedaj, da bi propagiral pitje alkohola (tudi sam sem slab potrošnik), niti slučajno! Vsi vemo, da je le to v prevelikih količinah škodljivo. Sedaj ga poudarjam zgolj kot ritual (in malo zaradi provokacije ob takem odzivu). Alkohol je (bil) v alpinizmu vedno prisoten in radoživost je bila skorajda karakterna značilnost večine alpinistov, tudi najboljših. Kdaj in zakaj se je ta prehod na pitje kombuče namesto pira in uživanja guacamol s kvinojo namesto mastnega hors burgerja ali bureka v jutranjih urah, zgodil, ne vem. Dejstvo pa je, da sprememba ni pripomogla k dvigovanju alpinistične kvalitete. Fact!

Naj tale uvod zaključim z izjavo alpinista in pisatelja Tadeja Goloba (ki je seveda po tedijevsko provokativna...), nekega večera, pred četrt stoletja, na terasi hotela Thorong Peak v Katmanduju: »S človekom, ki ne pije alkohola, ne bi mogel it plezat. Mu ne bi zaupal...!«

Po stenah
Marko Volk je neustavljiv. Vsak teden prihajajo izpod njegovih prstov ne samo melodije (je namreč pianist) temveč tudi nove smeri ali pomembne ponovitve. Tokrat sta z Lizo Kovač oba uspela prosto preplezati smer Pianist (VII+, 300 m) v vzhodni steni Ojstrice, ki je sicer delo naveze Volk, Supin, Rojs, lansko leto. Marko pravi, da je smer lepa in zelo vredna ponavljanja.
Z ženo Janjo sta v Raduhi plezala Poč, varianto Dorkine smeri. Pravita, da je smer Smer mojstra Stanka Miheva čudovita. Varovanje ni najbolšje ocena pa VI+/VII-. Izstopni del, ki je ocenjen s IV je po njunem mnenju vsaj V+.

Z Majo Knez sta plezala v Mrzli gori Knezovo smer Črna Šalca (VI/V, 120 m) in podaljšala v Jesensko. Marko  pravi, da je skala zelo dobra, varovanje slabo in ocena prenizka (VII ali VII+). Veliko od tega je takoj jasno ob navedbi prvega plezalca.

Sara Jaklič, Katarina Frelih (obe AO Kranj) in Miha Gašperin (AO Črnuče) so bili v Triglavski steni. Plezali so smer Kunaver Drašler (VII+/VII, VI, 270 m) v Sfingi. Že dolgo nisem slišal, da bi jo kdo plezal. Gre za legendarno, prvo smer v Sfingi, delo najboljših plezalcev tistega časa in eno od klasičnih, zimzelenih smeri v naših stenah. Ni je v Miheličevem izboru in to je glavni razlog, da je manj plezana. Do nje so pristopili po Skalaški smeri in varianti na Zlatorogove steze. Vse to je seveda prava Grand Course za katerega so jutranje kolobocije s prevozom v Vrata (zaradi gneče), povsem nepotrebne.

Sem videl, da sta Dean Pecman in Gašper Korošec plezala lepotico Direktno v Štajerski Rinki (VI/IV-V, 500 m). Glede na napisano vidim, da sta se tudi onadva »ustrašila« Miheličevega opisa za zgornji del. Le ta namreč plrzanje nad gredino odsvetuje. Tu moram povedat, da zgornji del stene ni tako grozen kot piše v knjigi. Skala je solidna in klinov je dovolj. Morda je le kako mesto malo težje kot govorijo ocene. Vsekakor vredno nadaljevanja.

Jan Škorjanc in Matej Zatler (ŠAO) sta plezala v severni steni Šit, smer Herlec Kočevar. Plezanje je šlo gladko, za razliko od sestopa. Ker sta v svojem opisu svetovala: »Najprej je potrebno sestopiti južno iz grebena na melišče in prečiti vse do markirane planinske poti Vršič-Jalovec. Nato sledi vzpon po zavarovani poti do Jalovčevega ozebnika in spust po njem, kar je svojevrstno doživetje. Brez abzajla tu ne gre.« moram dodati, da gre pravi sestop iz Šit preko Jalovške škrbine in ne navzdol po (poleti) nevarnem Jalovčevem ozebniku. Torej po dolgi gruščnati prečnici preko južnega pobočja Šit samo še navzgor na omenjeno škrbino in sestop po zavarovani poti na grušč pod Jalovčevim ozebnikom.

Andrej Jež
...je poslal snop dobrih novic. Že 29.maja sta z Maticem Grojzdkom preplezala Dokončano smer( VIII-/V, 150m, 3h) v Z steni Planjave. Podal je podatek, da gre verjetno šele za 4.prosto ponovitev. Bi rekel, da je tako prikladna smer dočakala kaj več kot le štiri proste vzpone. Res pa, da je najtežji raztežaj pošteno zaguljen in atipičen (položna gladka plošča) za naše gore. Tudi ocena je zrasla v zadnjih desetletjih iz VII+ na VIII-.

10.junija sta z Aljošo Škapinom preplezala Sledi Metulja (VII/V- , 200 m,2h) v J steni Krofičke. Dan kasneje pa z Urhom Primožičem še novo smer; Generacija Z ( IX-/VI 200m 4h) v J steni Krofičke. Takrat ni šlo prosto zato je prišel nazaj čez teden dni in jo takrat preplezal prosto. 

13. junija je sledila Glazura v Rjavčkem vrhu o kateri sem že pisal. 19. junija pa sta z Matevžem Gradišnikom končala (po treh obiskih) še eno novo smer v južni steni Pece, Svinčeni fantje( VIII A0/ VII, 250m 5h). Andrej je celo smer plezal v vodstvu.

17.julija sta z Davom Mihevom obiskala Malo Rinko in preplezala Pohorje Exspres (V+/IV, 350 m) verjetno gre za prvo ponovitev smeri. Plezala sta 4h. Ker sta imela še dovolj časa sta preplezala še smer Sanjski dan od Kneza. »Verjetno gre za zelo redko ponovljeno smer čisto po krivici, saj je zelo lepa. Je pa res da je ocena VI+/V, 130m malo nizka.«, je zaključil Jež.

Široka peč

Zadnja je do mene prišla novica o dobrem vzponu v eni od naših najzahtevnejših sten. Tadej Krišelj, Domen Košir in Jan Slapšak pravijo, da so si vzeli pavzo od priprav na zaključne izpite za gorske vodnike in šli plezat nekaj bolj strmega. V severni steni Široke peči so obiskali najnovejšo smer (Karo – Lindič, 2019) Steber, spominska smer Frančka Kneza (VII, 800 m). Gre za čudovito linijo, prav po rezi osrednjega stebra, v vpadnici vrha. Pravijo, da je skala mestoma zelo dobra, da pa vsekakor ne pozabiš, da si v Široki peči. Smer zelo priporočajo!

Toliko za tokrat. Ker sem od ponedeljka zjutraj v gorah, bom v kolikor še kaj pride do nas, dodal v sredo.

Srečno v gorah in javite se kaj.

Tomaž Jakofčič

 

31.07.25 22:30:30, Susak Elvis
Sam bi se v svojem komentarju obregnil v dve stvari.

Najprej, se ne strinjam z vami, da je problematika vrat "stvar percepcije preferenc, življenjskih filozofij precej bolj kot gmotnega stanja posameznika". Napisani stavek se mi zdi le neroden poskus distanciranja od pereče problematike, ki je bila v prejšnjem zapisu površno načeta. Situacija je zelo realna, riše se ločnica med tistimi, ki od te prometne ureditve nekaj imajo oz. zaslužkarji in od tistih, ki so zgolj uporabniki oz. plačniki, torej vsa preostala javnost, vključno z alpinistično. Nam uporabnikom se tako posredno omejuje dostop in uporaba.

Planinska zveza bi morala voditi boj proti tovrstnim praksam, namesto da se preko njene uradne spletne strani načenjajo takšne teme na ciničen način, kar ima lahko dolgoročno zelo slabe posledice.

Druga stvar, ki me je zmotila, je odgovor na komentar prejšnjega zapisa AN. Ali se je komentiranje odprlo, da ohranjamo živo debato ali da lahko avtor naredi javen »background check« in takoj za njim obračuna z bralko?

Je pa tudi zanimiva argumentacija, ki nas v prejšnjem zapisu obtožuje, da nam ni žal za alkohol in horse burger, medtem, ko nam je za parkirnino zelo žal tega denarja?! V tokratnem zapisu pa iz traktata o pijančevanju sledi, da smo »šibka« generacija, ki ne pije alkohola in se baše s kvinojo. Tudi sam nisem zaznal sarkazma v prejšnjem zapisu. Mogoče je to bil neke vrste »schrodingerjev sarkazem«, ki se pokaže kot sarkazem šele takrat, ko se izkaže za problematičnega.

Je tovrstni odgovor in obračunavanje s specifično bralko zanikalo njeno trditev o oholosti in neprimernosti takšnega pisanja ali ga je zgolj potrdilo?

Omenjen je AO Kranj v kontekstu alkoholiziranosti njegovih članov. Ne bi več razpredal o alkoholu, ampak bi omenil AO Kranj kot enega izmed redkih odsekov, ki se je organizirano uprl zoper prometne ureditve v Vratih in tako zastopal interese vseh nas, »uporabnikov«.

03.08.25 23:56:23, Jezeršek Matic
Naj najprej izkoristim možnost komentiranja za zahvalo KA in predvsem avtorju Alpinističnih novic za redno objavljanje. Tudi kakšna pikra pripomba je zelo na mestu, vse dokler bralce usmeri k razmisleku, ki lahko prinese nek napredek. Žal tega v zadnji objavi ne zasledim.

Naša članica Anja je bila del ožje ekipe, ki se je zelo poglobila v problematiko parkiranja v Vratih in širše. Sodelovanju pri pripravi dopisa predsedstvu PZS in Peticiji za prost dostop do gora je namenila ogromno svojega prostega časa. Tako kot ostali tega ni počela zaradi osebnih koristi temveč v dobro skupnosti, a tega hitro brskanje po guglu pač ne razkrije. Žal se zdi, da avtorjev odziv zgolj potrjuje njeno opazko, čeprav rad verjamem, da temu ni tako in bi ob kozarcu piva ali kombuče hitro našla skupni jezik.

Pa glede stanja v AO Kranj. Ja, to je 0.0 ferajn. Poleg tega pa tudi 2.0, 4.9, 12, 40, občasno kaj več, po želji tudi kje vmes. Kaj želim povedati? Da so dobrodošli vsi ljudje dobre volje, predvsem pa se ne obremenjujemo z vsebino kozarcev v drugih rokah.

Še enkrat hvala za novičarski del Alpinističnih novic in srečno!