torek, 26. avgust 2025

Alpinistične novice 26.08.2025

Tomaž Jakofčič

Vrhunec poletne sezone. Črna zajeda in nekaj dobrih, novih smeri v naših gorah.

Črna zajeda
Vreme v sredini avgusta je bilo krasno. Vremenske napovedi praktično ni bilo treba spremljati. Pretoplo v dolini a ravno prav v severnih stenah. Vse to se odraža tudi v zbirki dobrih vzponov zadnjih dveh tednov.
__rna_zajeda_vris.
Po dolgem času je bila ponovljena še ena od Frančkovih strašil, Črna zajeda (VIII-/ VII, VI, 800 m) v severni steni Travnika. Smer, ki sta jo prva preplezala Franček Knez in Marjan Frešer leta 1985, je imela dosedaj zelo malo ponovitev in močan sloves. Skupaj z nekaj podobnimi smermi (Nejčeva v Ojstrici, Algebra v Travniku, Korenina v Triglavu, Krvavi pot v Mojstrovkah ipd), torej smermi, ki so vse imele za tisti čas, (sredi osemdesetih) visoko oceno, ter nobene ali malo ponovitev. V zadnjih desetletjih so sicer dobile kako ponovitev a vse s strani zelo kompetentnih plezalcev kar še vedno ni ovrglo mitov. 
WhatsApp_Image_2025_08_17_at_15.01.21
Načeloma so mišice plezalcev precej večje kot pred 40 leti a te smeri zahtevajo več inženirstva, poguma in izkušenj kot bicepsa (seveda tudi brez tega ne gre...). Kvalitet, ki se jih ne da dobiti v plezališčih v katerih se zadržujemo več kot včasih in ki polnijo čas, ko bi morda pridobivali naštete vrline v alpinističnih smereh. Jebat ga, tako je, ne jamram več (toliko). Sem pa vseeno zelo vesel, ko se pojavi kak vzpon v teh ali podobnih smereh, ki kaže, da sta ogenj in tradicija plezanja z jajci še živa. 16.avgusta sta plezala, itak asa in običajna akterja današnje scene vrhunskega alpinizma; Gašper Pintar in Luka Stražar. Pravita, da je smer zelo lepa ter, da se ne strinjata, da smer ne bo nikoli klasika (kar sta ob 3.ponovitvi leta 1997 dejala Prezelj in Mali). Kar nekaj klinov je bilo že notri, pet sta jih pustila tudi sama. Navali narod!
Nove smeri
Silvo Karo in Luka Lindič sta preplezala novo smer v Rakovi špici. Silvo je seveda odličen poznavalec (tudi) ostenj nad Krnico in ta smer je ena iz njegovega zvezka dolgov. Smer En šrauf (VII+/V, 500 m) začne desno od Desne zajeda, jo preseka in konča levo od Leve zajede. Smer ima en izrazito težji raztežaj, ostalo je v okviru V.stopnje. Plezala sta sedem ur.
Rakova
Malo bolj desno, v steni Dovškega Gamsovca je plezala ukrajinska naveza Misha Formin in Vitalij Todorenko. Nova smer Za vsakim dežjem posije sonce (VI+, A1, 770m, 12 ur) poteka po sredini severo zahodne stene in sta jo plezala 7.avgusta. Misha je povedal, da ni nikjer našel podatkov o že plezanih smereh v tistem delu stene. Sta pa našla pod najtežjim raztežajem sidrišče ter v samem raztežaju še dva klina. Se spomnim, da je pokojni Igor Mezgec imel v načrtu izdajo vodnika za Krnico a ga je bolezen prehitela. Bogve kje se nahaja že zbrani material? Skala v preplezani smeri je dobra z nekaj krušljivimi mesti, kot se spodobi za Julijce.
Rakova__pica_Rogljica_Dov__kiGamsovec_Za_vsakim_dezjem_posije_sonce_rdeca
Tretja nova smer je krajša in sicer v Nad Šitom glavi. Matic Košir in Matevž Jeršin (oba AO Jesenice) sva v južni steni opremila in preplezala novo smer. Ta vstopi med Metuljem in Vikend bojevniki, proti vrhu pa prečka Deževno in se priključi Vikend bojevnikom. Približne ocene po raztežajih so 5b, 7a, 6b, 5a. Bolj točno bodo pa povedali ponavljalci. Poimenovala sta jo Marmelada in je v celoti navrtana (S2, obv.6b).
Marmelada
Marmelada

Od tu in tam
Sem seveda tudi malo pobrskal po spletnih ferajnih. Na AO Domžale sem opazil sestavek Špele Kešnar, ki močno potrjuje dejstvo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Drevo, Janez Kešnar, je odličen alpinist, ki besede »slava« še napisati ne zna kaj šele, da bi mu bilo mar zanjo. V mlajših letih je, največkrat s svojim »bratom v orožju« Marjanom Kovačem plezal zelo težke smeri po celotnih Alpah. Na hitro se spomnim prvih ponovitev najzahtevnejših smeri v Sfingi (Diretissima in Ključ sreče). Špela je očitno od njega pobrala veliko. Že nekaj časa se uspešno ukvarja z alpinizmom in ima hkrati visok športnoplezalni nivo. Dolgo je že jasno, da eno brez drugega ne gre. Letos je sodelovala na uspešnem taboru KA v Brenti sedaj pa sem opazil novičko o  ponovitvah težjih klasik v naših visokih stenah. Le te so v današnjih časi dokaj redke (sploh ženskih navez) zato so vredne osvetlitve. Z očetom Janezom sta najprej plezala Perčičev steber v Vežici. Smer je od nekdaj imela oceno VIII- in vedno so vsi zraven dodali, da jih je pošteno navilo, tudi Špela tokrat. Nekaj dni kasneje sta z Evo Dano Vidmar prosto plezali kombinacijo Helba - Čop (VII+/VI, 1000 m) v Triglavski steni. Od vekomaj, po pravici hvaljena kombinacija, ki da res dobro dozo odličnega plezanja v naši največji steni ju je prijetno zaposlila preko celega dneva. Ne pomnim sicer kdaj nazadnje je bila tam preko ženska naveza? Bravo!
Ker je stroj tekel, je sledila še Cozzolinijeva zajedo (VI+, 800 m) v Mangrtu. Tokrat z Vidom iz AO Matice. Neprekosljiva linija in odlično plezanje le to postavljajo med najbolj spoštovane klasične smeri naših gora, že desetletja. Tokrat sta si zabavo podaljšala še z izstopom po direktni varianti, ki sledi zajedi in ohranja težave do vrha.
V petek 15. avgusta sta Matic Primožič in Jernej Škufca (ČAO) v triglavski steni plezala smer Durak (VI+/4, 350 m). Idejo sta dobila seveda po zaslugi novega Sidatrinega vodnika za Steno. Pravita, da smer ponuja povprečno skalo. Našla sta skupaj štiri kline. Ocena najtežjega raztežaja bi bila lahko tudi pikico nižja. Do stika s Slovensko smerjo sta plezala 5 ur.
Aljoša Hribar je v zadnjem času veliko plezal po naših gorah. Največ z Metko Križič s katero sta preplezala Spominsko Srečka Rihterja (VI-, 300 m) v NŠG, Kovinarsko (V, 500 m), v Mojstrovki do katere sta pristopila z Vršiča a mimo vstopa v Ašenbrennerja (ki je bil moker) ter Parižanko (VI+, 300 m) z nadaljevanjem po SZ razu Debele peči. Z Mašo Sysoevo sta bila v Direktni (VI-/ V, 500 m) v Štajerski Rinki. Z Majo Grgič v Spominski smer Tomaža Ažmana (V+, 400 m) v Trapezu Draškega vrha in z Nino Javoršek v Igličevi v Mali Rinki (V+, 350 m). Vsi dosedaj omenjeni so člani ČAO. Edini moški soplezalec zadnjega časa sem bil jaz, v Trikotu (VI/V, 500 m) Dolgega hrbta.
20250819_134338
Tabor v Klinu
Tudi letos je bil organiziran tabor Komisije za alpinizem v Klinu (Krnica). Jacques Strnad nam je zrihtal podrobno, kronološko poročilo vzponov. Hvala!

Četrtek 14.8.2025
- Triglav, S stena, Čopov steber, VI+, 1000m, Radovan Djeparoski in Dimitar Todorovski.
Petek 15.8.2025
- Zadnji Prisojnik, SZ stena, Aleksič - Jurca, IV, 500 m, Jakob Šturm in Erik Pavusa. Smer je bogatejša za 5 klinov.
- Razor nad Krnico, Kriški rob, smer Juvan-Šteblaj, V+/IV, 450m (Gregor Šegel AO Matica, Marko Guna AO Rašica, Teja Koren AO Jesenice). Smer je bogatejša za 7 klinov.
- Prisojnik, S stena, Steber Prisojnika - varianta, V+, 500m, Rok Janežič, Aleksandar Zarapchiev.
- Kriški rob, S stena, Prvi program V+/IV-V 470 m, 6h, Gašper Korošec in Jaka Pagon. Smer je bogatejša za 5 klinov.
- Špik, S stena, Direktna v špiku V+/IV+ 900m, Jacques Strnad in Anže Premrl. Iz Krnice ob 4.uri zjutraj s kolesom, sestop v Krnico.
- NŠG, S stena, Smer po zajedi, V+, 300 m, Radovan Djeparoski in Dimitar Todorovski.
Sobota 16.8.2025
- NŠG, S stena, Spominska smer Srečka Rihterja, VI-/V+, 300m, 5h, Jacques Strnad in Anže Premrl
- NŠG, S stena, smer Promenada, 5+/5, 120m, Gregor Šegel AO Matica, Teja Koren AO Jesenice in Marko Guna
- NŠG, S stena, Poskus v smeri Žaba, Marko Guna in Jaka Pagon. Smer je bogatejša za 4 kline.
- Velika Mojstrovka, S stena, Kovinarska smer, V+, 450m, 5h, Gašper Korošec in Radovan Djeparoski.
- NŠG, S stena, Kranjska poč, IV/III-IV, 250 m, Aleksandar Zarapchiev in Dimitar Todorovski.
Nedelja 17.8.2025
- NŠG, S stena, Mladi raziskovalec VII/V, 300m NŠG, Jacques Strnad in Jaka Pagon.
- NŠG, JV stena, SV greben + Jeseniška smer, V+/IV-V, 200 + 150 m, 4h, Anže Premrl in Gregor Šegel.
- NŠG, S stena, Madonna, V/IV-V, 300 m, Domen Štular, Gašper Korošec in Rok Janežič.
Res odlična bera vzponov, sploh za vremensko preteč vikend. Baje je bilo na taboru nadvse prijetno, z vsem kar sodi zraven takih dogodkov (zabava, kitara, taborni ogenj....). Verjamem, da bo ob vsem povedanem tabor zaživel v tradicionalnega. Že samo prizorišče, ki je močno povezano z legendarnimi filmi o Kekcu, si to zasluži. Za kuliso tega pa še cela plejada velikih in alpinistično pomembnih sten okoli.

Projekt Erazmus
Matic jezeršek je poslal novico o lepo izpeljanem projektu Erazmus na Norveškem, konec maja. Glavni cilji so bili povezati člane AO Kranj pri organizaciji, spoznati lokalni stil plezanja (granit, plošče, poke, trad), razširiti znanje vrvne tehnike, plezati in navezati nove stike. Reportaža je dostopna tukaj
Eden od rezultatov projekta je tudi spletni "priročnik" z zbranimi informacijami o plezanju v Bergen-u in okolici, ki je dostopen na tej povezavi. 

Grandes Jorasses
Tri hrvaške naveze; Marko Buljan- Rene Lisac, Lukas Grbac Lacković- Ivan Sabolić ter Ivan Vitez- Siniša Škalec, so sredi avgusta preplezale Walkerjev steber v Grandes Jorasses (ED-, 1200 m). Bravo! Poudarjati presežnike te smeri je skoraj brezveze saj bi jih moral poznati vsak resen alpinist. Lahko pa  podam zgolj dejstvo, da se je zadnji slovenski vzpon preko te, morda najbolj željene alpinistične smeri na svetu, zgodil pred petimi (ali celo šestimi) leti! Mi lahko kdo poiskuša razložiti zakaj so tovrstne smeri za (predvsem) mlade slovenske alpiniste nezanimive? Mislijo, da so prelahke ali so v resnici prezahtevne...? Premalo spodbude s strani ferajnov? Prebere sploh še kdo kako staro alpinistično knjigo?  Prosim, razsvetlite me!

Srečno!

Tomaž Jakofčič

 

 

 

Komentarji

Novica še nima komentarjev...