SMAR-ovci in njihovi norveški gostje v stenah nad Logarsko dolino, Tamarjem in Vrati

Ob začetku akcije je svoj pečat vzdušju pridal ruski predsednik Putin, ki je z enodnevnim obiskom Slovenije povzročil zastoje v okolici letališča kjer smo sprejeli naše goste.

Zajtrk pred prvo turo je bil nepredvideno improviziran. Dogodek je na simpatičen način uglasil naš skupinski duh in svojevrstno poudaril negotovost kot temeljno prvino alpinizma. Zafrkavanje v zvezi s tem je spodbudilo sproščenost in hkrati pripomoglo k temu, da smo se kot gostitelji še posebej potrudili.

Goste je pričakovano navdušila pokrajinska pestrost in kompaktnost z veliko izbiro plezalskih ciljev. Na naši strani smo se morali najprej, prav tako pričakovano, znebiti idejne ožine in nekaterih privzetih predsodkov, ki so značilni za lokalna okolja kjer se govorice hitro preobražajo v privzete resnice. Deževni dan smo sicer izkoristili za izlet v Ljubljano in Škocjanske jame, a je zvečer, ko se je zjasnilo prevladovalo mnenje, da bo naslednji dan v hribih mokro in so se zato ideje sprva osredotočale predvsem v udobna plezališča. Ko smo se zedinili, da je primarni interes gostov v hribih, smo hitro našli primerne cilje in naslednji dan plezali v bolj suhih razmerah kot so bile predvidene.

Marko Prezelj

Preplezane smeri:

Na tokratni SMAR akciji smo v Sloveniji gostili norveške alpiniste. Prvo polovico tedna smo bivali v Domu planincev v Logarski dolini. Izbira lokacija se je izkazala za praktično, saj je v tem času gorenjski konec ohromil prihod ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ker je bila vremenska napoved od nedelje naprej nekoliko nestabilna, smo že prvi dan izkoristili za plezanje v okoliških stenah. Navezi v Križevniku sta plezali nekoliko krajšo smer s kompaktno skalo ter lepo in konstantno plezarijo. Lahko bi rekli, da sta se navezi razvajali v, za slovenske razmere neznačilnem, kompaktnem apnencu. Ostali smo plezali klasične smeri v severni steni Ojstrice ter Norvežanom predstavili uporabo klinov in kladiva. Sledila je preobrazba plezalcev v turiste, saj smo deževni dan izkoristili za počitek in ogled čudovite Slovenije. Turobno vreme in mokre stene so botrovale padcu motivacije za vzpone v hribih. In res, tako stene, kot tudi naše solze so se posušile. Trym Atle Sæland, Tjaša Jelovčan in Marko Prezelj so plezali v Ojstrici in družbo delali zloglasnemu, a prijaznemu Zmaju. Ostali smo se mudili v Štajerski in Mali Rinki, kjer smo plezali prelepe klasike. »Kompaknost« skale je žal na lastni koži izkusila Marte Skrivervik, ki je bila v nadaljevanju prikrajšana za resno plezarijo.

V drugi polovici tedna smo bivali v Kranjski Gori, kjer se nam je pridružil nekdanji član SMAR Luka Krajnc. S svojo karizmo in sproščenostjo je pripomogel k dobri energiji v skupini. Poleg tega, da dobro zgleda in da je odličen plezalec, je tudi vrhunski žar mojster. Za sproščene večere ob dobri hrani je bilo torej poskrbljeno. Imeli smo le nekaj smole z vremenom, a smo kljub temu uspeli iztržiti dober plezalni dan v hribih. Dva vzpona sta bila opravljena v severni steni Triglava. Domen Petrovčič in Ingvild Øyjordet sta preplezala Skalaško z Ladjo. V spodnjem delu so jima delali družbo Matej Balažič, Tjaša Jelovčan in Yngve Nordskag, ki so svoj vzpon nadaljevali v Čopovem stebru. Ingvild in Yngve sta bila navdušena nad mogočnostjo triglavske stene. Matej Mučič in Trym Atle Sæland ter Marko Prezelj in Luka Krajnc pa smo ponovili Frančkovo mojstrovino v severni steni Travnika, imenovano Črni Biser. Mark je smer nekoč že preplezal, ostali trije pa smo prvič izkusili plezanje v tej strmi, če ne kar rahlo previsni steni. Smer je fenomenalna, saj poleg strmine ponuja konstantno plezarijo v odlični skali, z mestoma daljšimi razdaljami med varovanji. Zaradi nestabilnega vremena smo preostale dneve izkoristili za športno plezanje in »intenzivno« druženje, saj se je bližalo slovo od prijetnih Norvežanov.

Na akciji smo gostili tudi dve legendi slovenskega alpinizma, med katerima je opazna tako generacijska, kot tudi ideološka razlika. V Domu planincev nas je obiskal Silvo Karo, v Kranjski Gori pa Tone Škarja. Oba sta pripravila zanimivo predstavitev. S svojo pojavo sta na neposreden način predstavila svoje poglede na alpinizem, ter s tem poskrbela za generacijsko in mednacionalno povezavo. Tovrstna druženja so izjemnega pomena za nas mlade, saj je to priložnost, da se v živo srečamo z ljudmi, ki so soustvarjali alpinizem.

Izmenjava je bila uspešna po socialni in plezalni plati, predvsem pa zelo koristna, saj smo spletli nova medsebojna poznanstva, se nezavedno primerjali med seboj in se preizkusili tudi idejno. Zaradi slabšega vremena smo se družili več kot bi se, če bi se videvali samo zgodaj zjutraj pred turo in pozno zvečer utrujeni po plezanju. V tem času smo se dodobra spoznali in postali prijatelji, tako smo v nadaljevanju lažje našli skupne cilje in jih poskušali uresničiti. Ko smo opravili prve ture v gorah, so naši gostje spoznali značilnosti slovenskih hribov in naš pristopa do plezanja. Sprotno nameščanje klinov med prostim plezanjem, karakter kamnine, dolgi in kompleksni dostopi ter sestopi so bili zanje nepričakovana značilnost, ki jim je ob koncu našega druženja že postala všeč.

Matej Mučič

Komentarji udeležencev: 

But we will never trust a Slovenian when it comes to breakfast ...

Yngve Nordskag

To get the opportunity to be shown around on some of the best climbing in Slovenia was a real privilege. Getting the experience of several areas and crags made it a variated week packed with interesting climbing. I got some real eyeopeners from climbing on such different style of climbing and rock. Everything from how to move on the rock and how to interpret the rock around me. It was a giant adjustment from the mountains I´m used to in Norway. But I were also really impressed of how you handled and moved. But from some easy classics, and some hidden gems and topped of by climbing the north face of Triglav via the Čop rute. It was an experience that wouldn't be as nice as it was without a place and people. I would like to return some day.

Hope will see you soon!

Hope to see you all again soon, in the Norwagian mountains or some place else in the world, for climbing or maybe just for a beer!

Razveseliti :)

Thank´s!