V Saas-Feeju v Švici je pretekli konec tedna, 24. in 25. januarja, potekala druga tekma svetovnega pokala 2025 v tekmovalnem lednem plezanju. Slovenske barve sta zastopala Maja Šuštar Habjan (AO PD Domžale) in Gregor Šegel (AO PD Ljubljana-Matica). Čeprav nista izpolnila svojih osebnih pričakovanj, sta pokazala solidno plezanje.
Da bo zimski planinski korak še varnejši, smo v sodelovanju z Valom 202 v soboto, 25. januarja, sodelovali v terenskem studiu na Rogli. Vabljeni k poslušanju planinsko obarvanega programa z zgovornimi gosti iz sveta planinstva, gorskega reševanja, turnega smučanja, alpinizma in lednega plezanja!
Tokrat z nami V steni, legendarni alpinist s konca 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja, letošnji prejemnik častitljivega priznanja za življenjsko delo na področju alpinizma po izboru Komisije za alpinizem PZS, Lojze Golob.
.jpg){kind=spacer}
Mojstranške veverice, ki se jim je Planinska zveza Slovenije leta 2023 poklonila s priznanjem za življenjsko delo v alpinizmu, svoje odmevne in tudi manj poznane alpinistične in gorskoreševalne zgodbe delijo v novi knjigi Planinske založbe. Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so jo med prve bralce pospremili 22. januarja v Mojstrani, predstavili pa jo bodo tudi 17. februarja na Festivalu gorniškega filma v Ljubljani. Plezalskih legend šestdesetih in sedemdesetih let ni združeval le skupni cilj, plezanje težkih smeri, ampak predvsem izredno dobro sodelovanje. Mojstranške veverice so tudi osrednja tema januarskega Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki v jubilejno leto vstopa tudi kot e-revija. Njena prva številka je izšla 8. februarja 1895, istega leta, ko so na Triglavu postavili Aljažev stolp. V čast 130. obletnici bo 30. marca v Slovenskem planinskem muzeju javna sodna obravnava urednika Vladimirja Habjana pred poroto, jeseni bo na ogled tudi dokumentarni film o Planinskem vestniku.
Za vse, ki se želite spoznati s to atraktivno športno disciplino in se priučiti veščin za premagovanje stene v zimski preobleki.
Tabor je v prvi vrsti namenjen alpinističnim pripravnikom ter alpinistom, ki želijo izboljšati svoje znanje ter pridobiti izkušnje v lednem in kombiniranem plezanju in ne vrhunskim alpinistom. Na taboru bodo udeleženci sledili vodstvu organizatorja tabora in alpinističnih inštruktorjev.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se mladci v Mojstrani in na Dovjem merili in ostrili svoj pogum s plezanjem v domačih stenah, s smučanjem ali skoki v bližnji Planici. Po prvi domači šoli so jih plezalska stremljenja vodila naprej v Durmitor, Dolomite in še dlje. Po zgledu znanih Cortinskih veveric so tudi sami začeli nositi rdeče puloverje z izvezenim znakom veveric in se poimenovali Mojstranške veverice. Tudi sami so postali uspešni alpinisti, smučarji, gorski reševalci in organizatorji športnih dogodkov, njihove legendarne zgodbe pa lahko beremo tudi v novi knjigi Planinske založbe, gradivo za katero je zbral in uredil Vladimir Habjan.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se mladci v Mojstrani in na Dovjem merili in ostrili svoj pogum s plezanjem v domačih stenah, s smučanjem ali skoki v bližnji Planici. Po prvi domači šoli so jih plezalska stremljenja vodila naprej v Durmitor, Dolomite in še dlje. Po zgledu znanih Cortinskih veveric so tudi sami začeli nositi rdeče puloverje z izvezenim znakom veveric in se poimenovali Mojstranške veverice. Tudi sami so postali uspešni alpinisti, smučarji, gorski reševalci in organizatorji športnih dogodkov, njihove legendarne zgodbe pa lahko beremo tudi v novi knjigi Planinske založbe, gradivo za katero je zbral in uredil Vladimir Habjan.
30. januarja 2025 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani slovesna podelitev priznanj za vrhunske dosežke v alpinizmu. Letošnji prejemnik priznanja Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo v alpinizmu je alpinist Lojze Golob, ki je bil ob 300 alpinističnih vzponih, med njimi osmimi prvenstvenimi in šestimi prvimi pristopi, tudi član jugoslovanskih alpinističnih odprav. Odprava v bolivijske Ande leta 1964 je bila pionirsko dejanje in tisti pravi alpinizem, ki pomeni tudi odkrivanje neznanega. S Tinetom Miheličem sta se kot šele tretja pristopnika povzpela na Illampu (6368 m), ki je dve desetletji ostal najvišja točka slovenskega andinizma. Še bolj epsko je bilo leta 1969, ko mu je kot članu tretje jugoslovanske odprave v Himalajo skupaj z Jožetom Andlovicem in Alešem Kunaverjem uspel tretji pristop na Anapurno IV (7540 m).
Predavatelja bosta Rok Zalokar in Peter Jeromel s temo Plazovna varnost. Točen urnik in časovnica bosta poslana vsem prijavljenim. Seminar je obvezen za vse, ki nimajo veljavne licence in si želijo pridobiti veljavnost za nadaljnja 4 leta (do 31. 12. 2029).
