torek, 19. november 2024
Alpinistične novice, 19. 11. 2024
Gašper Pintar
V Alpah so plezalci opravili velike ture. Dolgi dostopi in velike stene!Nekaj nenapisanih pravil je v plezalni folklori. Prvo pravilo organiziranja odprave? Buy the fucking ticket. Ni varovanja? When in doubt, run it out. Dobre razmere v hribih? Drop everything and go.
Lepo vreme in informacije o razmerah so vodile, da je bilo tokrat precej dogajanja. Razmere za zimske vzpone je bilo treba iskati v višje ležečih severnih stenah, nekje nad 2500-3000 metri je mokri september prinesel obilico ledu in škripavca v Alpah. Jeseni v dobrem vremenu naj bi marsikdaj imeli najboljše razmere, izgleda, da je to eno od teh let. Vendar pa dan postaja kratek in v višinah so temperature že neprijazne.
Obilica aktivnosti je bila v gorah okoli Mont Blanca. Pisal nam je Nejc Štebe:
“V soboto 8. 11. je mešana skupina (Florjan Lajmiš, Nejc Štebe, Rok Potočnik, Luka Kramarič in Nejc Zarnik - AO Kamnik, AAO, freeapproved) splezala po Couturier couloir na Aiguille Verte. Nekateri smo imeli plan zaviti levo v smer Vivagel, vendar smo se zaradi pomanjkanja ledu (škripavec) v detajlu Couturierja in kratkega dneva premislili. Z vrha smo se odpravili okoli 14h in prišli do koče Couvercle 11 ur kasneje, saj smo se po Whymperjevem ozebniku počasi spuščali in menjali številna stara in preperela sidrišča. Vreme je bilo odlično, razmere so bile dobre, ljudi v dolini Argentiere pa je bilo komaj kaj, verjetno ker je bilo treba turo začeti v dolini. Ostale stene izgledajo fenomenalno in še se bomo vrnili!
Na isti dan je Primož Zore s punco Marjeto (AO Cerkno) in Blaže Seliškarjem (ČAO) splezal Mayerlrampe v severni steni Grossglocknerja. Ujeli so zadnji dan, ko je bila cesta še odprta, tako da so imeli dostop do bivaka relativno kratek. Razmere v steni so bile dobre za plezanje, manj dobre pa za varovanje.”
Nejc je poslal še slike ostalih sten nad ledenikom Argentiere, z mislijo, da zmotivira še koga. Škripavca je v stenah obilo. Ni bilo treba veliko…
Ta vikend so se v Švicarsko smer podali člani AO Železničar. Peter Bajec poroča “V Les Courtes smo plezali Matej Pivar, Grega Primc, Rok Upelj in moja malenkost. Po pričakovanji in pričevanjih, so tudi nas pričakale krasne razmere, zato se v smeri nismo dolgo zamudili. Pod steno smo sestopili po SV pobočju, ki nas je tudi razvajal z idealnimi razmerami. Švicarska smer se je izkazala kot idealen poligon za vstop pripravnikov v svet višjih alpskih sten. “
V severni steni Grandes Jorasses sta plezala Nejc Marčič in Matic Primožič iz AO Radovljica. Zaradi sestopa v Italijo in zaprtega Mont Blanc tunela je vzpon tu logistični izziv. Uredila sta si prevoz njunega avta do Aoste s strani Andreja Ježa in Urha Primožiča in s celim izletom, od doma do doma, opravila v 47 urah. Me zanima, kakšen znesek bodo izpljunili radarji iz avtoceste A4! Za Matica je bil to prvi vzpon v večji steni pozimi, tako rekoč ognjeni krst - pa kakšen! V Radovljici tečajnikov (pripravnikov?) ne šparajo… plezala pa sta letos že omenjeno Britansko smer (Colton - MacIntyre). Razen dobrih razmer poročata še o gužvi na bivaku, v Jorassih pa so bile letos že splezane vsaj še Mrtvaški prt, Reve ephemere in spodnji del Japonskega ozebnika.
Jež in Primožič sta ciljala na razmere v Chamoniški iglah. Opravila sta s kultno smerjo Beyond good and evil (za vtis, kdaj, kako in zakaj si je pridobila ta status, boste morali prebrati eseje Marka Twighta), pa še lažjo sosedo Rebuffat - Terray (za vtis o teži teh dveh pa lahko posežete po knjigi Maurica Herzoga Annapurna).
Slednjo sta si, kot precej večji izziv, za cilj izbrala tudi Ana Baumgartner in Matevž Vaupotič (AO LJ Matica), na časovno omejenem vikend (15.-17.) tripu. Poročata o dobrih razmerah in testiranju psihofizičnih meja!
V istem avtu sem čez padsko nižino na razmere dirkal tudi jaz. Za plezat sem dobil “lokalca” Toma Livingstona, plezala sva v Droites, ki pokriti z odličnim škripavcem - super razmera za smeri kot Ginat in Colton-Brooks. Midva sva šla v malo težjo Rhem-Vimal in po nekaj težkih raztežajih in padajočem mraku potegnila belo zastavico, največji podvig pa je šele prihajal v obliki dolgega sestopa iz stene.
Skala pri nas (ker snega še ni)
Kratko in jedrnato s strani Mateja Balažica:
“Zdravo, v soboto 16.11. sva z Domnom Koširjem (AO Železničar) plezala Josemitsko poč v JV steni Skute. Dva super cuga samo po poki, kar redko najdeš v naših hribih!”
Luka Stražar in Petra Klinar Stražar sta zamenjala stare svedrovce v smeri Amonit v Koglu, steni, ki je bila zadnje tedne precej obiskana.
(Glede na to, da so se zarjaveli svedri iz časa prvega vzpona v kakšnih smereh že lomili, da gre ponavadi za krajše in tanjše svedre, jih moramo obravnavati z zdravo skepso. )
Krištof Frelih in Igor Primc sta zabeležila dva odlična vzpona v Paklenici.
Krištof je poravnal stare račune v Rumenem strahu, Igor pa je ključni raztežaj splezal na pogled. Sicer daleč od stare, tehnične strašne slave je smer danes še vedno spodoben testpiece krimpanja v plati. Naslednji dan sta zlezla še Zenit.
Janko Oprešnik - Zumba pa je s soplezalcema dodal novo smer na drugi strani kanjona, v stenah Debelega Kuka. Glede na sledi plezalcev pred njim sprašuje, kdo je to že poskušal? Kakorkoli, svedrovci in klini so se na neki točki, v ključnem raztežaju končali in do vrha so splezali v klasičnem stilu, s friendi in klini. Smer poteka levo od Pink Panterja in so jo poimenovali Pink Floyd (2.11. 2024 VII+ A0,A1 / IV-VI ) 230 m (Janko Oprešnik-Zumba , Tomaž Berglez , Metka Arzenšek ) “V sami smeri smo pustili poleg že izvrtanih dveh svedrovcev in ploščic ,še sedem klinov.Za ponavljanje smeri so obvezni friendi vseh velikosti in nekaj profilnih klinov.”
