Novembrski prazniki so pognali večino alpinistov in plezalcev na plezalne počitnice. Najbolj so bile na udaru klasične obmorske destinacije in Arco. Sigurno se je dogajalo v vseh teh krajih tudi kaj izven povsem klasičnih smeri. Morda pride tudi kaj do nas. Če ne pa tudi prav, važno, da je bilo fino!
Alpske smeri
Sem zasledil dva nevsakdanja vzpona v visokih Alpah. Prvi so bili Aljana Kavčič, Miha Habjan in Alina Ledinek (mislim, da vsi AO Rašica), ki so preplezali smer Ertl Schmid v severni steni 3905 metrov visokega Ortlerja (D+, 1200 m). Smer je bila zelo oblegana v preteklih desetletjih in je veljala skoraj za preizkusni kamen za vstop v svet največjih evropskih sten. Ugodne razmere za plezanje so v zadnjem času nekoliko redkejše a vzpone preko te velike smeri je še vedno moč redno zaslediti. V spletni vodniški literaturi se da zaslediti superlativ »najvišja stena v vzhodnih Alpah«. Tu prihaja do navzkrižnih seznamov. Primat v glavnem nosi Watzman, s 1800 metrov visok steno. Res pa je, da gre pri njem za kolos grebenov, grap in razov, bolj kakor resnično steno. (BTW, Triglav naj bi zasedal tretje mesto na vzhodu). Aljana je napisala lep
spis na strani AO Rašica, obogaten z dobrimi fotografijami.
Resda jih pri tem vzponu ni niti malo navilo v podlahti, tehnične težave niso velike, gre pa za pravo alpinistično Grand Course za katero je potrebno precej več kot močne podlahti. Poleg same smeri je bil zelo popopran tudi sestop po normalni smeri. Le ta je v tem letnem času povsem zapuščena. Skratka himalajska izkušnja, bravo!
Malo kasneje je Alina krenila še enkrat, tokrat v gore nad Trentom. Z Ajdo Sazonov in Erikom Trkmanom (spet vsi n Rašica?) so plezali Couloir dell H (Al3, M3, 400 m) v Monte Nero in vzpon podaljšali še na vrh Presanelle (3558 m). Rekli so, da so bile razmere dobre le nekaj gužve za vikend.
Zasledil sem še vzpon Sebastjana Domeniha in Sandra Krajnika v severni steni Les Droites nad Chamonixom. Ni znano katero smer sta plezala.
Naše stene
Zadnjič sem pozabil omenit vzpon Urbana Ažmana (AO Radovljica) in Nejca Breščaka (AAO) v južni steni Rušice. Prva sta ponovila prerojeno smer Z ognjem in mečem, torej Z ognjem in mečem 2.0. Lani sem originalnim trem svedrovcem dodal še okoli 15 novih kar močno spremeni značaj lepe smeri. Na novo (bolj naravnost) je speljan 5. raztežaj. Prav tako so zamenjani spusti. Stena je sicer že od konca oktobra večino dneva v senci Špika.
V Kamniško Savinjskih Alpah sta Vid Felicijan in Špela Kešnar preplezala Spominsko smer Ceneta Kramarja v južni steni Kogla (VII/VI, 240 m). Smer je ena od pomembnejših klasik v steni nekoliko zapostavljena. Oba sta bila navdušena nad ključnim raztežajem, prečnico pod vršno streho.
Srečno!
Tomaž Jakofčič
