Alpinistične novice 4.3.2025

Na visokem nivoju v Alpah

V zahodnih Alpah so bile v obdobju globokega anticiklona v drugi polovici februarja razmere naravnost sanjske. Opravljenih je bilo ničkoliko odličnih vzponov, tudi v največjih stenah. Gašper Pintar je obiskat Toma Livingstona v Chamonixu in opravila sta dva odlična vzpona. Prvega v steni Pointe Sup de Pre de Bar. Stena je močno v senci velikih sosedov (Curtes, Verte, Droates...). Iz anonimnosti so jo potegnile predvsem klasične ledne smeri Maddnes tres Mince ter Charlet Ghilini, ki se še vedno naredijo dokaj redno. Ostenje pa ima tudi zelo strm skalni del, ki za zimske alpiniste ni bil toliko zanimiv, enostavno ker je bil prestrm. Praktično edina smer v tem delu je bila slovenska smer, Krivic - Manfreda iz leta 1969. Šele pred 20 leti  sta Stephan Benoist in Patrick Pessi, v petih dneh dodala smer Les Barbares z oceno 5c, A2, 90n st., 500 m. Še vedno bilj ali manj old school plezanje z obilo tehnike.
Letos februarja sta Leo Billon in Amoury Folliande v treh dneh uspela preplezati Les Barbares 2 z oceno M8+/M6, A1, 500 m. Te sta se lotila tudi Tom in Gašper in jo uspešno preplezala. O težavnosti smeri največ pove Pintijev povzetek : »Že v spodnjem M6-A1 raztežaju sva tudi midva tehničarila, skoraj pa bi naju ustavila dva M8/+ (hm, kakšna ocena pa je to?) raztežaja v drugi polovici smeri. Le-te je Leo Billon splezal na pogled, to se nama je zdelo kar noro. Drugi M8/+ je rahlo viseča, 40-metrska stena, kjer se razčlembe za varovanje pojavljajo šele, ko plezaš mimo, varovanje je nekako skrito. Leo je med plezanjem zabil 4 birdbeake, Tom se je parkrat usedel v pas, jaz sem bil pa vesel, da sem ta raztežaj plezal drugi. Z Amouryjem se poznava in mi je povedal vse detajle. Nivo, ki ga imajo, je res visok... ». Ob dejstvu, da to pove tako izjemen plezalec kot je Pinti, dodaten komentar skorajda ni potreben. Morda le še dodatek, da je šel Leo kmaluše korak dlje in dodal Les Barbares 3, ki ima najtežji raztežaj ocenjen z M10. Seveda ob povsem tradicionalnem varovanju. Kaj pomeni plezati takšne težave brez svedrovcev, s sprotnim nameščanjem varovanja je jasno malokomu. Ob teh vzponih lahko rečemo, da se je meja plezanja velikih alpinističnih smeri v Alpah resnično premaknila. Skoraj dve desetletji so za najtežje kombinirane smeri veljale proste ponovitve težkih smeri, ki so prej vsebovale nekaj tehnike. Najtežja je bila verjetno No Siesta v Jorasses, pa Rhem Vimal v Droites pa Direktni Drujev ozebnik. Sedaj že kopica smeri kotira više, z večjimi ali vsaj konstantnejšimi težavami. Marsikatera preplezana na pogled že ob prvenstvu

Po dveh dneh počitka sta Tom in Gašper zastavila ponovno. Sprehodila sta se preko severne stene Druja. Preplezala sta znameniti Severni ozebnik oziroma njegovo težjo, direktno varianto, ki poteka vseskozi po velikem kotu. Težave v 600 metrov visoki smeri dosegajo (vsaj včasih so) M8. Preko njiju so se preko dneva spuščali številni alpinisti, ki so preplezali različne smeri v steni (Drujev ozebnik, Lesueur, Pierre Allain....). Gašper je dejal, da je bil na ledeniku pod eno najtežjih evropskih sten »pravi festival«. S smerjo sta opravila hitro, kot pravijo francoski alpinisti a la journee. Saj ne, da ne bi smeri tudi ob prvih ponovitvah zmogli v enem dnevu a se je pred tem spalo na zgornji postaji gondole na Gran Montets in roke se je stisnilo v dolini že proti jutru. Gašper in Tom sta začela s prvo gondolo in končala z večerno pico v Chamonixu.

Slapovi

Marko volk in Žiga Rojs sta plezala slap Zadnja Kristusova večerja nad Tamarjem. Napisala sta, da je bil led steklen in plezanje težko. Na slikah izgleda plezanje ledu ponavadi lažje kot v resnici. A tokrat izgleda težko že na slikah... V danih razmerah sta ga ocenila z Wi 7-. Gre za drugo znano letošnjo ponovitev tega slapu. 22.februarja se je Marku in Žigi (kot se za reševanje zadnjih plezalskih problemov v tistem koncu) pridružil še Samo Supin. Skupaj so opravili prvi vzpon preko slapu Exodia (slika zgoraj). Slap je pred leti odkril Žiga ob iskanju plezljivega ledu v okolici. Nad Matkovim škafom je naletel na nepreplezano ledno zverino, ki so jo fantje preplezali 25. februarja. Verjetno gre za zadnji še nepreplezan slap na severni strani Kamniško Savinjskih Alp. Vsekakor tudi eden težjih. Podali so mu oceno: WI 6/6+,  X, 95st./70-90st. 90m(+100m). Plezali so dobre štiri ure.

Urh Primožič in Tim Krampl sta opravila redko (verjetno prvo) ponovitev slapu Pustna Šema (slika spodaj) nad Dolžanovo sotesko. Slap sta leta 2000 prva preplezala Janko Meglič in Dejan Jekovec in ga ocenila s 5, M6, Pravi Urh, da je bil led tokrat težji, mix na vrhu pa malenkost lažji. Gre za Timov prvi preplezan slap. Dobra je ta tržiška alpinistična šola! Bravo najbrž ne smem reči, ker me bodo na PZVI za ušesa!

Cogne

Če ni ledu doma se ga išče drugod. Ledno plezalski Kalymnos, italijanska dolina Val di Cogne, je letos (bila) zelo bogata z ledom. Nihanje temperatur je za gradnjo slapov zelo dobrodošlo v kolikor temperature ne presežejo točke preloma. Dnevno taljenje in zmrzovanje v precej daljši noči daje hitro gradnjo zaledenelih slapov.
Slovenci so plezali večino klasičnih slapov v obeh dolinah Cogne. Omenil bi vzpon ženske naveze ČAO Natalie Chernove in Neže Peterca v najdaljšem slapu v dolini; Cold couloir (WI4+, 600 m). Člani AO Tržič so imeli že kar tradicionalen tabor v dolini Cogne. Dolg seznam vzponov lahko pregledate na njihovi objavi. Zelo oblegana so bile letos tudi kombinirane smeri z obilnimi lednimi odstavki. Med bolj »človeškimi« je bila najbolj plezana Inachevee Conception (V+, M7, 150 m). Preplezala sta jo tudi Anže Kuhar in Primož Eržen. Anže in Primož Eržen pa svetovno klasiko Repentance Super (6, 220 m)
Da si lahko kot pisec in pametnjakovič ohranjam kredibilnost, naj povem, da sem tudi sam letos precej držal cepine in preplezal nekaj (natančneje 29) slapov, največ prav v Cogne. Nazadnje sva, sredi februarja z Aljošo Hribarjem (ČAO) plezala Inachevee Conception ter Patinaggio Direct Dry (6, M6).

Izmenjava

Andrej Jež je pod okriljem KA pri PZS organiziral izmenjavo s poljskimi alpinisti. Na žalost je zimsko idilo nekoliko pokvarila odjuga tik pred tem. Vseeno se je izkazalo, da le ta kvari razmere, sploh v višjih stenah počasneje kot se zdi.
Glavna novica je nova smer v Gubnem, vrhu desno od Dovškega Gamsovca. 11. februarja so plezali Krzysztof Krolas, Romek Czoch, Andrej Jež in Urh Primožič in jo ob oceni M5, AI3, IV, 550 poimenovali Road to Heaven. Tu bi podal opombo, ki bi jo treba preverit. Spomnim se iz časov, ko sem pisaril AN na Gore - ljudje, da so nekoč (kakih 10 let nazaj) v naše gore, pozimi zašli trije mladi francoski alpinisti. Bolj ali manj brez informacij so se spravili prav v stene nad Krnico in v omenjenem ostenju (takrat ga še nismo imenovali Gubno) preplezali tri prvenstvene smeri. Bojim se, da gre ena v območju poljsko slovenske smeri. Bi bilo potrebno pobrskati po arhivu novic za kaj več.

Jalovec

Še ena zanimiva. Akterji niso Slovenci se je pa zgodilo v Sloveniji. Pri nas se je mudila francoska all stars alpinistično smučarska ekipa. Vivian Bruchez, Tom Lafaille, Matheau Navillod in Aurel Lardy. Uspeli so smučati z vrha Jalovca skozi Jalovčev ozebnik v Tamar. Bili so tudi na Triglavu a tam zgolj peš. Precenili so namreč količino snega...

Razpis

Ne pozabite na razpis KA za načelnika in člane IO Komisije za Alpinizem. Rok za oddajo predlogov s strani alpinističnih kolektivov je 14. marec. Vedno je veliko pametovanja med alpinisti na temo vseh živih reči, sploh po nekaj pirih. Največ kar lahko storite ob morebitnih željah po spremembah je, da se vključite v delo Komisije za Alpinizem in s tem doprinesete k njihovemu trudu.

Srečno!
Tomaž Jakofčič