Alpinistične novice 18.3.2025

Alpinistične novice 18.03.2025

Spet sem zamudil z objavo. Na Lofotih nisem utegnil pisati, doma lahko. Dokler se ne pojavi nekdo voljan pisanja, da bo pomagal, mi boste morali zamude oprostiti. Bom poskusil biti reden, generalno pa bom spisal novice vsake dva tedna. Ker vas ravno nagovarjam bi rekel še, da v kolikor vidite kje Branča Ivaneka, mu recite naj končno naredi oziroma omogoči možnost komentarjev k alpinističnim novicam. To bo vsekakor oživilo zadevo.

Sicer sta za nami sušna dva tedna v sferi slovenskega alpinizma. Vreme je bilo dokaj slabo, zapadlo je veliko snega (hvala Bogu), nekoliko pa je morda čutiti mrtvilo kot posledico tragične nesreče, ki se je pred kratkim zgodila v severnem ostenju Grintavca.

Chamonix
Marko Prezelj in Aljoša Škapin sta bila v Chamonixu. Anticiklon je vztrajal, razmere so bile dobre. Pa tudi, če ne bi bile, bi ondva šla. Za prvi cilj sta si izbrala zahodno steno Col du Requin. Z Midija sta smučala do koče Requin in tam prespala. Izvedela sta, da sta dva vodnika prejšnji dan plezala smer Sorenson- Eastman (IV, 5+, 500 m). Zraven pa še opombo, da sta obrnila 20 metrov pod robom stene. Kdor pozna Marka mu je jasno, da sta šla v to smer in jo preplezala. Do konca, tudi tistih dvajset metrov, ki so se resnično izkazali za najtežje v smeri in zahtevali dobro uro delikatnega dela. Sestopila sta s spusti ob vrvi do smuči in naprej do koče. Pred kočo se je potrebno vzpeti kakih 150 višinskih metrov in orientacija ponoči tam ni enostavna. Oskrbnik je zunaj nastavil svetilko, da sta se laže vrnila. Smer sta, kot je razvidno iz imena, preplezala američana Tobin Sorenson in Todd Estman, davnega leta 1977. Sploh Tobin je bil takrat že znani top gun ameriškega alpinizma s številnimi težkimi prvenstvenimi smermi širom sveta. Žal se je njegova pot prekmalu nehala ob poskusu solo vzpona po novi smeri v steni Mt.Alberte v Kanadi. Eastman se je kasneje bolj posvetil vlogi smučarskega trenerja.

Naslednji dan sta Aljoša in Mark smučala v Chamonix in že popoldan naprej na Plan des Aiguille, prespat v zimsko sobo istoimenske koče. Namenila sta se v severno steno Midija v smer Carli Chassagne (III, 4, 1000 m). Pametno sta si zgazila pod steno že popoldan. Ponoči je namreč brez predhodne gazi zelo težko zadeti pravi začetek smeri v tako veliki in široki steni kot je severna stena Midija. Prvi del smeri sicer poteka po bolj znani smeri Eugster Direct. Šlo je gladko in brez težav sta ob lepem plezanju ujela gondolo za povratek v dolino.

Ocene preplezanih smeri so na papirju seveda dokaj neatraktivne za danšnjo plezalsko mladino in instagram. A mladi plezalec, naj te to ne odvrne od obiska tovrstnih smeri. V njih boš dobil obilo (če ne celo preveč) solidno zahtevnega plezanja, bi lahko rekli v Miheličevem slogu. Vsekakor pa tovrstno plezanje strmih žlebov, katerih koncentracija je največja na svetu prav nad Chamonixom,  postreže z največjim užitkom, ki ste ga lahko deležni s cepini v rokah. Veliko tudi po zaslugi granita, ki v okolici ledu ponuja običajno  dobre možnosti varovanja in s tem bolj brezskrbnim plezanjem.

Sem zasledil, da se Aljoša ukvarja tudi s tekmovalnim zatikanjem cepinov. Na zadnji tekmi v Domažalah je zasedel 15. mesto. Mark se za ta korak še ni odločil.

Ostalo

Ostali usual suspects so verjetno delovali v drugih sferah. Večina je izkoristila odlične smučarske razmere, ki so končno prišle v naše kraje. Ali se je smučalo tudi kaj izven serijskega, strmega (beri: stran od Zelenice in Kanina) še ne vem, morda pricurlja do mene. Vem, da je Gašper Pintar šel na Planjavo po Wisiakovi grapi in za Rdečim kupom ter nato z vrha smučal na jug po grapi Za vratam. Zatem pa še z vrha Brane na sever (IV-, S5, če se prav spomnim). Kasneje pa še z vrha Grintavca Čez Jame. Tudi ta spust se ne kiti z visoko oceno, je pa prehod s strehe Grintavca včasih kar zračen.

Toliko za tokrat. Srečno!

Tomaž Jakofčič