Alpinistične novice 15.7.2025

Novo v Gubnem

Misha Fomin in Vitalij Todorenko, v Sloveniji živeča ukrajinska alpinista, sta 6.julija v steni Gubno (Kriška stena) preplezala novo smer. Imenovala sta jo Avantura in ocenila VI+, 550 m. Plezala sta 7 ur in pol in skala je dobra. V prvih dveh raztežajih sta naletela na dve stari vrvi in sidrišče. Oprema je po njuni oceni stara 15-20 let. Vse kaže na nesrečni dogodek. V steni Gubna je znana smer Pasje tačke, Avantura poteka po očitni razčlembi levo od nje. Varovanje se da lepo urejati s klini in metulji. V smeri sta pustila dva klina in prusik v skalnem ušesu. Podala sta tudi opis smeri po raztežajih:

Stena Gubna in Avantura

R1: lažje plezanje nekaj metrov desno od poči, sidrišče v plati
R2: levo v poč in po njej do previsov, pod njimi desno na polico. (levo od sidrišča je staro sidrišče za spust)
R3: Nekaj metrov navzgor, pod krušljivimi previsi desno po poči čez odlomljen stolpič nato gor in desno čez plate. Kasneje gor in levo od previsov (spodaj peščena ura) na udobno polico (sidrišče, klin).
R4: po polici prečimo nekaj metrov levo pod izrazit kamin, ki se začne s previsno počjo (VI+) in potem naravnost po kaminu. Nad zagozdenim balvanom desno na udobno polico pod previsi.
R5: naravnost pod previs (klin), čez njega po poči, desno čez plate in levo nazaj v kot.
R6: Nadaljujemo po kotu in poči do vilic (sidrišče).
R7: Po desnem kaminu v lažji svet (55m). R8: Po lažjem svetu (100m) do naslednjega strmega odseka. Sidrišče na začetku očitne poči.

R9: Na začetku kratek težaven prehod čez previs (VI+), nadaljujemo po poči (V) do vilic (sidrišče).
R10: Od vilic levo po lažjem kaminu do police (naravnost bi bilo težje) nato po desnem kaminu pod previse kjer prečimo v levi kamin in nadaljujemo v lažji svet.
R11: Po grapi proti desni še 60m do vrha.

Alpe
Martin Žumer in Benjamin Zörer sta imela dela prost dan v Chamonixu in sta se morala malo spihati. Odločila sta se za smer Ratti Vittali (6b, A1, 750 m) v Aig. Noire. Spanje v koči Monziono sta izpustila in vse opravila v enem dnevu. Dostopila sta preko sedla Innominatta s katerega so za spust na Freneyski ledenik, urejena sidrišča na 25 metrov . Tudi v smeri so na novo urejena sidrišča na svedrovcih, ki služijo tudi za spust ob vrvi. V smeri je en tehničen raztežaj, ki je bil sicer že preplezan prosto po obvozu (7b). Originalna smer verjetno še ne.

Ključni raztežaj Ratti Vitali

Aljoša Hribar in jaz sva plezala v južni steni La Meije. Smer Nous partirons dans l'Ivresse (6a, 500 m) poteka v idealnem strmem granitu in je odlično opremljena. Spust poteka po smeri. Dostop do koče Promontoire iz doline Le Berarde je dolg (4-5 ur) in otežen zaradi mestoma uničene poti (jo sicer počasi urejajo). Del vasi je ob lanskih poplavah zasulo, prav tako je cesta v dolino uradno še vedno zaprta. Tudi telefonskega signala ni. Kot v Karakorumu, le, da bi šla tja pripravljena na to....

La Meije, Kugy bi rekel "kot Široka peč"

Velež

Velež je znan nekoliko starejšim, poredvsem po nogometnem klubu iz Mostarja. Malo manj je znano, da je to gora nad Mostarjem, ki ima povrhu vsega še prav zanimivo steno. Seveda so jo pastirji iz okolice, v bivši Jugi smatrali zgolj kot nebodijetreba naravno oviro. Šele »ludi Slovenci« so bili prvi, ki so se dotaknili stene v zgodnjih osemdesetih. Sedaj so bili tam, verjetno prvič po pionirjih, člani AO Železničar, AO Rašice in AK Črna. Najbolje, da si članek o izletu in seznam preplezanih smeri preberete sami tule. 

Picos de Europa

Člani  Ao Rašica se radi potepajo po svetu v bolj ali manj velikih skupinah. To je lepo. Tokrat so si, skupaj z enim pridruženim (najbrž Gradišek, ki ima, če ni prišlo do dragega prestopa, matičarsko izkaznico in zgodovino, izbrali Španijo in gorovje Picos.de Europa na severu dežele. Gorovje je znano alpinistom in plezalcem predvsem po gori Naranjo de Bulnes (originalno Picu Urriellu), ki ima fascinantno strmo severno steno, grajeno iz najboljšega apnenca. Janez Toni, ki mi je poslal kratko poročilo je dejal, da tudi vse ostale stene premorejo odlično kamnino. Ekipa: Matevž Kramer, Katarina Kramer, Matevž Gradišek, Jure Buda, Gašper Reberšak, Jana Štenkler, Marko Volk, Jana Štenkler, Marko Volk, Eva Knez in Jure Gortnar se je najprej 24 ur vozila, nato en dan sieste in nato v hribe za tri dni. So postavili tabor ob koči in začeli igro »kdo bo koga« z oskrbnikom, ki je bil tečen in ni pustil na wc, tudi po zaužitju njegovega pira. Nenavaden težak za Španca, upam, da so zmagali Rašičani in mu dodobra napolnili greznico.

Kera skala...!

So pa tudi plezali. Skala kot rečeno odlična, na štantih svedrovci, tam kjer se ni dalo nič zataknit pa tudi. Smeri so preplezali veliko. Na papirju se najbolje vidijo: Cepeda (6a 320 m), Sagitario (6a+, 200 m), Shutze (V+, 500 m) in najdaljša, Variante Regil (V+, 650 m).

Vrata
Zadnjič sta se Dave in Pinti obregnila ob prometno ureditev doline Vrat. Se mi zdi, da je njuno mnenje skladno z večino slovenskih alpinistov. Sem pa se tudi sam oni dan peljal plezat v Vrata, prvič odkar so postavili rampo. Moram povedat, da sem navdušen nad situacijo! Pač, zaprte ceste mi gredo na živce, še bolj pešačenje po njih. Tudi neskončna vrsta vozil na makadamski cesti v Vrata mi je presedala. Kopica vozil  ob špicah planinske sezone, ki je preplavila vse travnike okoli Aljaževega doma je bila nagravžna.  Sedaj je tam drugače. Cesta v dolino je brezhibna, število avtomobilov omejeno. Brez komplikacij! 20 € ni malo za parking a tu imamo alpinisti dvojna merila. Za tako lepo urejeno cesto v svetišče slovenskega alpinizma in našo največjo steno imamo pomisleke?! 20 € za preživet radoživ četrtkov ferajnovski večer, kronan s hors burgerjem v Tivoliju (al to ne osbstaja več?) pa niti ne!? 

Trenutna ureditev doline Vrata je po moje primer dobre prakse. Za razliko od Planice in Tamarja. Tam s cesto in dolino, kolikor vem, niso naredili prav nič, razen zaprli dolino. Vanjo pridejo lahko samo gostilničarji. Dolina, v kateri se nahajajo stene z velikim pomenom za slovenski alpinizem, sedaj zaradi zaprtja ceste, sameva. Vsaj v primerjavi z obiskom pred postavitvijo rampe. Kaj vam je ljubše, dragi kolegi? Zastonj cesta v Tamar po kateri se ne boste peljali ali 20 evrov namesto debelih dveh ur hoje v Vrata? OK ali 3 k€ za ebajk...? Če pač pustimo idejo kako je vse naše, ob strani. Ker že dolgo ni več vse naše....!

Edina kritika z moje strani gre na zimsko ureditev, ko je rampa za neposvečene zaprta ne glede na to koliko bi bili pripravljeni za vstop plačati in kakšni so nameni obiska doline. Tu bi se morala naša panožna zveza znati dogovoriti z lokalno skupnostjo. Če na hitro pomislim, bi najlažje naredili izjemo z registriranimi alpinisti. S tem bi dobili tudi neko kvalitativno mejo znanja za zimske vragolije v dolini.

Toliko za tokrat. Če še niste opazili, so spletni mojstri omogočili komentarje in morebitne dopolnitve naših novic. Vse to je zelo dobrodošlo!

Srečno!
Tomaž Jakofčič