Alpinistične novice 30.09.2025

Naj začnem s popravkom napake, lapsusa, ki se je prikradel v minule novice. V novici o vzponih Ane Baumgartner, sem ji dal napačnega soplezalca v Čopovem stebru. Veliko klasiko je Ana plezala z Janom Rugljem. Se opravičujem za napako! 

Smer sta preko poletja 2003 preplezala in opremila od spodaj, Andrej Grmovšek in Marko Lukič. Tisti čas verjetno najmočnejša naveza v skalnem alpinizmu, vsaj v Evropi, če ne na svetu. Saj je še kdo plezal podobno ali celo težje smeri a tako težke, tako na hitro, verjetno ne. Marko Lukič je v začetku oktobra 2003 opravil tudi prvi prosti vzpon. Tako kot govori ime, prav v zadnji minuti pred jesensko močo. Tudi Gašper je dejal, da je bilo nekaj oprimkov ob uspešnem vzponu že vlažnih.

Sem pobrskal malo po spletu in se zatkanil ob nekaj vzponih. Na AO Matica sem našel vest o vzponu v zanimivi smeri. Krištov Fortuna in Domen Štular sta v svrhe Domnove pridobitve alpinističnega naziva, plezala Centralno smer (VI+/V, 700 m) v SV steni Zadnjega Prisojnika. Smer sta preplezala leta 1950 dva izmed najboljših tedanjih alpinistov Rado Kočevar in Marjan Perko. Gre za eno najlepših velikih smeri v naših stenah a tudi enigmatičnih. Veliko klinov v spodnjem delu, povem »prazen« najtežji raztežaj in klin z inicijali R.K. in železno vponko pod njim, so bili razlog za govorice o nedokončanem vzponu. K temu priča tudi opis v plezalnem vodniku Julijske Alpe, ki spodnji del opisuje zelo natančno, praktično meter po meter, za težavni zgornji del pa zgolj »čez previs v kamin in naprej v lažji svet«. Sam sem to smer plezal dvakrat (z 31 letnim razmikom) in vsa omenjena dejstva so res dala misliti. Saj je sedaj brezveze, akterji so pokojni in smer je dosti plezana. Zanimati bi utegnilo zgolj kakega alpinističnega zgodovinarja. Ob drugi priliki je Nejc Marčič zamenjal star klin in vponko z novim (spodaj). 

V Ojstrici se še vedno dogaja. Neumorni Marko Volk je, kot pravi, še zadnjič letos plezal v Ojstrici (Se mi zdi, da to ne bo držalo...). V 50 minutah je najprej preplezal kombinacijo Zmaja in Ogrin Omerze v severni steni potem pa v 38 minutah še kombinacijo Glista - Pianist. Izvedel sem tudi nekaj več o smeri Amadeus, ki sta jo v vzhodni steni dokončala s Samom Supinom po predhodnem Markovem solo poskusu. Smer z oceno VII, A0, je dolga okoli 250 m. Pravita, da je smer resna in strma. Najdejo se tudi krušljiva mesta, ki dodajo popra. Smer je zaenkrat ostala opremljena saj čaka na ponovni obisk s ciljem prostega vzpona, ki se je za las izmuznil ob zadnjem obisku. Marko je še poudaril lepoto vzhodne stene Ojstrice, ki je v zadnjem času kar obiskana. Sploh morebitno kombiniranje plezanja v severni in vzhodni steni da lahko veliko dobrega plezanja. Potrebno bi morda le osvežiti podatke o manj znani vzhodni steni predvsem z vsemi novostmi zadnjih let. 

Videl sem, da so Ogrin - Omerza plezali tudi Jure Premelč, Nina Zidarn in Matej Blagus.

Aljoša Hribar in Maša Syoseva (oba ČAO) sta prosto preplezala Kamniško v Koglu. Aljoša in jaz pa smer Rosacroce (VII, 400 m) v Konjiškem špiku (Cavallo di Ponteba) nad prelazom Nassfeld. Čudovita smer z opremljenimi stojišči, odlično skalo in malo klinov. Ob dovolj zatikalih, kladivo ni potrebno.

Martin Žumer je z Urošem Stanonikom plezal Puntarsko smer (VII-/V-VI, 800 m) v severni steni Vršaca. Nejc Marčič pa smer Krobath Metzger. (V/IV+, 550 m) v Trbiški krniški špici.