torek, 28. julij 2026

Alpinistične novice 28.07.2026

Tomaž Jakofčič

Veliko dobrih vzponov v resnih stenah!

Malo sem popustil, že nekaj časa nisem napisal novic. Nekaj (pre)pestrega dogajanja okoli sebe in nekaj malodušja ob pomanjkanju pomočnika so rezultirali v neugledni zamudi, ravno sredi sezone. Se opravičujem! Nekaj junijskega razočaranja ob novicah o prazni Steni v času najdaljših dnevov in kot poper suhe skale tudi ni pomagalo k pisalni vnemi. A evo, stvari so se popravile in tokrat je vzponov cel kup. Ti dokazujejo, da dejavnost, ki se ji reče alpinizem, kljub vsemu še ni rekla zadnje ter da so v Sloveniji še ljudje, ki jim je ljub občutek negotovosti ter so hkrati odvisni od tistega krika na robu težke stene ali na štantu po pravkar preplezanem »skerišit« cugu.

Julijci

Kot se spodobi, začnimo z dekleti. Katja Pretnar in Lara Nikolič sta se na začetku poletne sezone najprej ogreli v lepih klasikah, kot so Sekloča in Ang Phu v Debeli peči, Direktna v Štajerski Rinki in Kovinarska v Mojstrovkah. Potem sta začeli s težjimi smermi. 

IMG_3700

Najprej sta preplezali Skriti izziv (VIII+/IX-, 350 m) v Debeli peči, mojstrovino Urbana Ažmana. Najtežje mesto je zahtevalo pomoč s klinom. Enega sta tudi pustili v smeri. Lara je nadaljevala z moškimi soplezalci. Z Jernejem Rožanskim sta preplezala povezavo Parižanke in Uršine, prav tako v Debeli peči. V Uršini sta pustila dva klina in jebico. Minulo nedeljo sta preplezala še Črni biser (VII/VI, 700 m) v Travniku. Dejala sta, da je bilo v steni pestro: še ena naveza v Ašenbrenerju in druga v Varianti.

Julija sta Črni biser plezala tudi Klemen Kastelic (AO Tržič) in Matic Dolinšek (AO Železničar). Dejala sta, da je smer v spodnjem, težjem delu lepo opremljena, v zgornjem pa, kljub temu da je še vedno pokonci, klinov manj. Zloglasna šestica na začetku se jima ni zdela tako »grozna«. To je seveda efekt psihiranja. Bolj ko ima človek rešpekt pred težkim raztežajem, laže ga bo preplezal. Seveda bog ne daj, da bi šel to plezat ponovno čez nekaj dni. Takrat nastopi pojav »z mehkim« in težave so lahko nenadoma, čeprav v istem raztežaju, skoraj nepreplezljive.

Matic je pred kratkim peljal mladega Jakoba (18 let) iz Posavskega AO v hribe. Ne nekam na izi temveč zelo zares, v severno steno Vršaca. Po sitni in dolgi Spodnji Ceklinovi smeri (II-IV, 600 m) sta pristopila pod strmo vršno steno Vršaca in tam preplezala Smer mladosti (VII, 400 m). Odlična plezarija od začeka le te do roba stene!

Najbolj svež vzpon v steni Travnika, za katerega vem, se je zgodil 25. julija. Jure Česnik in Jakob Blatnik (oba AO Železničar) sta smer preplezala v blagodejni samoti. Pohvalila sta smer in inštalacijo, edino kritiko pa namenila sama sebi. Izstopni raz sta namreč plezala preveč po razu namesto po lažjem levem boku. Za smer sta porabila enajst ur. Omenila sta, da se jima je na Vršiču še uspelo izogniti tako plačilu kot kazni. Dejala sta, da je opis na Slovenskih stenah (splet) slabši kot v istoimenski knjigi Tineta Miheliča, kvaliteta skice pa obratno. Res fino, da je tak promet v eni naših največjih sten. Če lahko parafraziram Tineta Miheliča: preplezati severno steno Travnika po katerikoli smeri, pomeni biti pravi alpinist.

Triglav in Široka peč
Gašper Pintar in David Debeljak sta plezala v Široki peči. Lotila sta se nove smeri levo od Opiuma. Zamišljeno linijo sta uspela preplezati in jo pohvalila. Nekoliko ju je zmotil klin, ki se je misteriozno pojavil sredi prefinjene prečke v četrtem raztežaju. V odličnem vodniku Igorja Mezgeca iz leta 1987, tam smeri ni. Silvo Karo o tem ne ve nič. Pravi naslov za to informacijo bi bil verjetno eden od šerifov Široke peči, pokojni Pavle Kozjek. Ta klin bi zanl biti njegovo maslo. Lahko bi šlo tudi za poskus, proti temu govori le izostanek vponke ali prusika, ki ponavadi pomagata pri pobegu. Kakorkoli, fino je, da je smer zavedena, zato sta ji Dave in Pinti prisodila ime Drugopristopnika (VI+/VI, 350 m).

Update, 28.7. ob 15.uri

Me je klical Mark Prezelj. Ob branju AN se mu je posvetilo, da sta v območju omenjene smeri plezala pozimi 1992 z Janezom Kešnarjem. Kolikor jima spomin seže, sta spodaj plezala malo bolj desno. Od misterioznega klina pa naravnost po kotu navzgor do strehe in pod njo desno. Ta del (VII-) je bil bojda tudi psihično zelo zahteven. Zatem sta konvergirala bolj desno od Pintija in Dejva na greben in na drugi strani dol. Najbolj sva se nasmejala ob opažanju spremembe alpinistične scene v teh 30+letih od tega vzpona. Mark in Janez sta med sicer težkim plezanjem (tudi nekaj tehnike sta uporabila) začutila, da se velikopoteznost vzpona ob preplezanih »zgolj« šestih raztežajih ne kaže več kot bogvekaj in sta o vzponu bolj ali manj skromno molčala. Tudi njeno ime kaže na to: »Težavam se izogneš desno«. Kvantiteta (in kvaliteta) vzponov v Široki peči je bila takrat namreč na visokem nivoju in ne nekaj eksotičnega kot danes. Nekaj dni zatem sta opravila tudi zimsko ponovitev Ribe v južni steni Marmolade, ki je prekrila doživetje v Široki peči.


Tokratna nova smer je torej upravičeno nova saj se s predhodnico bolj prepleta kot prekriva. Čestitke torej vsem štirim za dve smeri. Vsaka odraža duh časa v katerem je bila preplezana. Pred 34 leti sta legendarna alpinista (ki bi jo zmogla še danes!) preplezala steno tam in tako kot se je takrat plezalo; koti so obetali največ možnosti za namestitev varovanja. Današnja mojstra sta našla prefinjene prehode preko plošč in najlepših prostih prehodih. Poletje (nasproti zime) je vsekako pri tem pomagalo.
Misterij torej razrešen!

drugopristopnika

Peter Mastnak Sokolov in Gašper Pintar sta v Triglavu opravila 2. ali 3. ponovitev Kaveljca (VIII-, 1000 m). Plezala sta menjaje v vodstvu, najtežji raztežaj Korenine, preko katerega smer seka Kaveljc, je dobil Pinti. Ker je raztežaj poznal že od prej, ga je lahko plezal racionalno, z dolgimi kompleti. Tako se je ognil skopemu varovališču in kar nadaljeval v težak raztežaj Kaveljca. »Skupaj s prejšnjim, res monster pitch, 50 metrov pa skos na trnih, skala dobra..."« je Gašper komentiral po njegovem mnenju »najlepši raztežaj v Triglavu«.

1000039448

Peter Mastnak Sokolov in Katja Mesarič sta 8. julija preplezala lani nastalo smer Za zaprtimi vrati (VII-, 350 m) v Veliki črni steni. Dejala sta, da ju je smer kar dobro zaposlila in da je skala večinoma dobra. Do nje sta prišla po Skalaški smeri.

Julija sta Peter in David Debeljak vstopila v Korenino (VIII/VI-VII, 1000 m). Spodnji in srednji del ju je zadržal do te mere, da sta se pred headwallom ob pogledu na uro odločila za pobeg v Čopov steber.

Peter je pred tem plezal še z Injo in Brinom Debevec. Opravili so eno od redkih ponovitev smeri Kukis (VI+/IV-V, 500 m) v severni steni Velike Mojstrovke. Navdušujoče je videti, da se tradicija eminentne gorniške družine Debevec - Mramor ob tako ali tako eleviranih genetskih predispozicijah za težko frikanje ter kljub vabljivo prevzetnim športnoplezalnim uspehom najmlajše generacije nadaljuje tudi v resnih alpinističnih smereh. Tokrat še pod budnim Petrovim očesom.

Alpska ljubezen
Luka Stražar in Urh Primožič sta 7. julija skočila v nam najbližjo dolomitsko skupino Treh Cin in tam preplezala težko smer v Zahodni Cini. Smer Alpenliebe (7c, 550 m) sta prva preplezala ta haupt lokalca Christoph Heinz in Kurt Astner. Smer je, tako kot večina njunih »izdelkov«, opremljena solidno, z mešanico svedrovcev in navadnih klinov. Urhu je uspelo smer preplezati (z odlično Lukovo beto) na pogled oz. fleš. Cine so med najhladnejšimi dolomitskimi stenami in primerne predvsem za tople poletne dni. Njun dan ni bil topel in dodobra sta se prezebla. Verjetno tudi zato Urh ni omenjal presežkov glede lepote smeri.

IMG_20260706_114754_474

Piz Badile
Lara Nikolič in Matic Primožič sta se 4. julija odločila za eno izmed sten v odlični alpski zbirki »Šest velikih sten Alp«. Severna stena Piz Badila je seveda ultra, mega klasika, po kateri bi moral stremeti vsak resen alpinist (skupaj z ostalimi petimi v omenjeni zbirki). Prva jo je preplezala leta 1937 italijanska naveza pod vodstvom cappocordate Ricarda Cassina. Zanimivo je, da je Cassin smer preplezal še enkrat, ob 50. obletnici prvega vzpona, star 78 let! Kak car, a?

Lara in Matic sta spala na običajni izhodiščni koči Sasc Fura, saj so Švicarji pred leti podrto pot popravili. Za smer do vrha Badila sta porabila 10 ur in še isti dan opravila dolg sestop preko Passo Porcelizzo in Passo Trubinasca do avta. Matic je dejal, da sta celotno smer preplezala z nasmehom.

Prav lepi vzponi so se nabrali. Vem, da jih bo v preostanku poletja še veliko. Ne oklevajte in le pošljite vsaj kratko novičko!

Srečno!

Tomaž Jakofčič

Komentarji

Novica še nima komentarjev...