Alpinistične novice, 16. 7. 2024

Tomaž ni edini od naših plezalcev, ki se letošnje poletje namenjajo v Kirgizijo. Gorata dežela Centralne Azije predstavlja zahodni konec celotnega Himalajskega gorovja in ponuja nešteto plezalnih ciljev in zanimiva “odpravarska” doživetja. Dvakrat izolirana od morja (double-landlocked), z naravnimi bogastvi pičla in turistično relativno neprepoznana ostaja revna, a pristna. Ko sem jo sam obiskal pred nekaj leti, je bil učinek kulturnega šoka izrazit. Z grozo smo opazovali konje, naložene z našimi prasicami, ki so jih po strmi, slabo shojeni potki tik nad deročo reko priganjali vodiči, medtem ko smo mi na dostopu klasično gastritično bruhali. Dogodivščina je, tudi ob izbiri bolj obiskanega cilja, zagotovljena. Kakor vem, se je Tomaž odpravil v dolino Ak - Su v gorovju Pamir Alai na jugozahodu Kirgizije, ki slovi kot “azijski Yosemite”. Tja se v zelo kratkem odpravlja druga, od KA podprta šest članska odprava pod vodstvom Krištofa Freliha. Področje ponuja predvsem velike skalne stene s kompaktno skalo. Še ena odprava pa so alpinisti AO Radovljica, ki se odpravljajo na izlet v narodni park Ala Archa, za malo krajši čas in s ciljem plezanja snežno-lednih smeri. Park je lahko dostopen iz glavnega mesta Bishkek, logistika zato preprostejša. Nad Ala Archa nas je vse navdušil Mikhail Fomin, ki stene teh koncev dobro pozna, saj so jih dobro obdelali njegovi predhodniki iz vrst ukrajinskih (sovjetskih) alpinistov, pa tudi sam je plezal tam. V času sovjetske zveze so bili namreč omejeni na ta del visokih gora, Pakistan, Indija in Nepal pa so bili zanje zaprti. Posrečeno naključje se je zgodilo, ko se je Mikhail - Misha z družino preselil v Slovenijo, obiskal najbližji “ferajn” in je s tem ta neizčrpno motivirani alpinist naletel na najbolj aktivni odsek zadnjega časa. Kakorkoli, vsem odpravarjem v Kirigizijo želim srečno pot in čim manj konjev v deroči reki. 

Andrej Jež mi je posredoval nekaj svojih prvenstvenih vzponov:

“Zdravo,

8. 6. sva z Urhom Primožičem (AO Tržič) preplezala novo smer v mali Raduhi. Smer se nahaja med Parkelnovim stebrom in zajedo Gretke Ditinger. Kljub nizki oceni gre za kompleksno smer v slabši skali. v smeri sma pustila 6 klinov. Poimenovala sva jo Lego kocka

29. 6. sva z Matevžem Gradišnikom preplezala novo smer v levem delu stene Kordeževe Glave. V smeri sma pustila pet klinov. Poimenovala sva jo Jutranja kava

11. 7. sma z Matevžem Gradišnikom splezala novo smer v SZ steni Dovškega Gamsovca

gre za smer z lažjimi prehodi. V smeri sta ostala dva klina.

“Smer sva poimenovala Žlička, ker je matevž namesto iztikač s seboj prinesel žličko za kampiranje”

Vris smeri Legokocka

Vris smeri v Dovškem Gamsovcu

Sam sem ponovil dve starejši, malo pozabljeni smeri. Najprej Petelina z Davidom Debeljakom, ta vikend pa še bolj klasično Zlatolasko v Široki peči z Urbanom Bolto. Slednja s svojo kompaktnostjo ni navdušila. Vsak obisk Široke peči je vojna za živce.

Naj omenim še, da lahko tu preberete izčrpno, a bogato poročilo z odprave Marka Prezlja.

Trenutno je na poti še več naših odprav. Aleš Česen se s Tomom Livingstonom odpravlja v poskus nove smeri na Gasherbrum III

Poleg tega je še odprava štajerskih alpinistov v področje indijske Himalaje, v Zanskar, o slednji pa žal nimam več informacij.