Alpinistične novice 30.7.2024

Kirgizija
Prav letošnja slovenska alpinista v dolini sta bila Luka in Tadej Kračun (oba AO Celje). Kljub muhastemu vremenu je sezanm njunih vzponov impresiven, za zgolj tri tedensko odpravo. Začela sta z ogrevanjem v 350 metrski Desni smeri (Voie de Droite, 6c) v Small Russian tower, nadaljevala v Missing Mountain (6b+, 650 m) v Pamir Pyramid. Vremenska napoved je do takrat vsak dan obetala nekaj padavin, ki pa so na koncu izostale. Tako se jima je zdelo, da bo ob enaki napovedni tudi v prihodnje. In odpravila sta se v Perestrojko (7a, 900 m). Prvi dan sta do srede popoldneva priplezala do običajnega mesta za bivak, tik preden je začelo deževati. In deževalo je celih pet ur, ki sta jih preživela pokrita z bivak vrečo. Ob gledanju Netflixove serije Tour de France je čas sorazmerno hitro minil. Naslednji dan sta do petih popoldan priplezala na vrh. Po počitku jima je vremenska končno obetala dva jasna dneva. Prebrodila sta reko in vstopila v smer Potankin (6c+, 1300 m) v Kylchitni alias Tisoč let ruskega krščanstva. Bivakirala sta na dveh tretjinah smeri. Drugi dan zlezla do vrha in se začela spuščati ob vrvi. Noč ju je ujela nekje na polovici zato sta se spet usedla na polico in drugič bivakirala. Po tem sta nad bazo med plohami preplezala smer Better world (6c, 350 m) v predostenju Ortutyubeka in opravila smel poskus v novi smeri v steni Pika 4810. Impresiven seznam smeri, sploh za tako kratek čas. Fanta, ki si med drugim lastita (skupaj z Leonom Ramšakom) tudi zadnji slovenski vzpon v Walkerjevem stebru Grandess Jorasses, sta tam delovala kot otroka v trgovini z igračami. Več kot očitno sta iz pravega testa za najtežje stene zvenečih svetovnih gorstev. Verjamem, da jih bo tudi krovna organizacija, kljub njuni skromnosti v smislu zvezdništva, opazila in pomagala. Trenutno je tam še ena, šestčlanska odprava in bojda še ena prihaja. Še se lahko nadejamo novic od tam.

Nove smeri pri nas
Ana Baumgartner in Erik Pavusa sta v Lešarjevi peči (podstavek JZ vesin Razorja) preplezala novo smer. Imenovala sta jo Rozine v čokoladi. Opis in skico lahko najdete na odlični strani Primorske stene Plezalca sta opozorila, da se v območju smeri Meduza nahaja aktiven podor.

V sredo 17.7 sta Andrej Jež in Sebastjan Domenih preplezala novo smer v SZ steni Gubnega. Le to je eden od vrhov v robu Kriške stene. Smer sta poimenovala Pasja Tačka ( V/IV+, 450m 4h), skica in slika pa naj zadostujeta ponaljalcem.

Zasledil sem hrvaško invazijo na steno Dolkove špice kjer so imeli hrvaški alpinisti krajši tabor. V dveh dneh so uspeli preplezati šest novih smeri. Več si lahko preberete v njihovem poročilu.

Ojstrica je gora, ki jo alpinisti poznamo predvsem po njeni čudoviti severni steni. Le ta spada v najožji izbor napomembnejših in najlepših slovenskih sten. Le malokdo pa ve, da tudi skrita vzhodna stena nad Robanovim kotom lahko ponudi zahtevne alpinistične cilje. Poznavalci področja; Marko Volk, Samo Supin in Žiga Rojs so tam preplezali novo smer Pianist (VII, A1, 300 m). Pravijo, da je smer divja in lepa ter, da bo za prosti vzpon potreben še kak obisk.

Ponovitve
Žal v naš poštni nabiralnik prileti bore malo novic o »običajnih« ponovitvah v naših gorah. Plezanje novih smeri je bilo vedno vzeto zelo gor, precej bolj kot dobre ponovitve. Jasno, za novo smer je potrebno nekaj več; dobro poznavanje obstoječih smeri, nos za naravne prehode ter sposobnost plezanja neznanega. A včasih gre za stene in smeri v katere ne bo v naslednjem stoletju niti po pomoti nihče zašel. Jasno, na osebnem nivoju gre za vznemirljivo odkrivanje novega, kar nudi svojevrstno satisfakcijo a alpinisti bi morali ostati tudi vsaj toliko športniki, da se tu in tam umestimo v prostor in čas in primerjamo z drugimi. Pa ni treba takoj s tremi mušketirji ampak na začetku z Zupanom, Jesihovo, Debelakovo, kasneje s Čopom, Debeljakom pa Comicijem, Ašenbrenerjem. Zgodbe in smeri velikih alpinistov preteklih obdobij, v pomembnih stenah bi nas morale bogatiti vsaj toliko, kot iskanje novih nevidnih linij v manj pomembnih ostenjih. Kar hočem povedati je, da bomo veseli novic o preplezanih velikih (ali malih) klasikah slovenskih sten, ki niso manjvredne, ravno nasprotno.
Na socialnih omrežjih sem slab in tam ne sežem daleč. Na hitro sem pregledal ferajnovske strani in našel nekaj ponovitev. Jeseničana (ona je Doroteja, imena pisca nisem uspel razkriti) sta plezala Jugov steber. Super, smer se ne nahaja v Miheličevi zbirki, ki je vir inspiracije večine slovenskih alpinistov temveč je ideja morala priti od drugje. Skorajda razveselila me je dodatna komponenta plezanja v Vratih, ki spominja na stare čase, posledica prometnega režima. Če se stvari ne da spremeniti, je treba zagrabiti bika za roge. Pred vzponom sta plezalca namreč prespala pod steno in si s tem obogatila doživetje. Zaradi tega se obisk stene v tem hitrem času vsekakor ne bo povečal, osebne zgodbe pa bodo boljše.

Črt Ševrekar (AO Litija) in Matic (AO Železničar) sta v Špiku preplezala Direktno smer (V+, 900 m). Nad Dibonovo polico sta sicer malo zašla v smer Krušic- Potočnik a po nekaj raztežajih prišla nazaj v Direktno. Nič ne de, malo popra ne škodi!
Sigurno imata dobro zgodbo tudi Toni Gregorčič in Janez Peterlin (oba AAO). Imata navado, da se vsako leto bolj ali manj »na suho« spravita v kako veliko smer naših gora in jo vedno preplezata brez večjih problemov. Tokrat je bil to Severni raz (Gilberti) v steni Malega Koritniškega Mangrta (VI-, 800 m).
Rašičani so plezali Likarjevo smer v Planji (V+/IV, 350 m). Dva iz Šaleškega AO pa smer Kilar Levstek v Velikem Draškem vrhu (V/IV, 500 m). Smer je kljub statusu klasike ponudila obilo prave alpinistične zabave (beri: težke orientacije, zabijanja klinov itd.)
Že ob koncu pisanja sem opazil na spletu še vzpon v severni steni Travnika. Ašenbrenerja sta pred nekaj dnevi (ponovno)preplezala legendi slovenskega alpinizma, Bogdan Biščak in Matevž Lenarčič. Prvi je smer prvič plezal s pokojnim Borisom Simončičem pred davnimi 45 leti. Kako zelo lepo in hvale vredno je toliko časa ohranjati sposobnost tovrstnega, nam tako dragega početja na takšnem nivoju. Nesmrtno prijateljstvo med akterjema ima pri tem sigurno levji delež.

Toliko za tokrat. Morda le še omenim odlične razmere v zahodnih Alpah in s tem spodbudim koga k obisku popka evropskega alpinizma. Količina snega je še vedno izjemna in večina ledenikov še vedno lepo prehodnih. Vzponi v velikih smereh in grebenih Mont Blanca (Broulliardi, Freneyi, Angle, Puetery...) se trenutno vrstijo dan za dnem. Vsi govorijo o odličnih razmerah. Tudi spodnja slika lepo kaže trenutno stanje; pokriti ledeniki in suha skala. Seveda pa vročina pritiska in kdor ima tovrstne načrte, se naj se kar hitro vsede v avto.

Srečno!