Alpinistične novice 02.06.2026

Sem malo pogledal naokoli in na spletni strani AO Kranj našel novičko, ki malo izstopa od poročil o običajnih ferajnovskih taborih. Jože, Mojca, Robi in Jakob so se namreč odpravili v visoke gore Švice. Za plezajočo mladino je to sorazmerna redkost. Številke ocen težavnosti niso visoke, a gore so velike, smeri dolge in plezanje tovrstnih smeri zadoščenja vredno. Severozahodna stena Combin de Valsorey je klasična snežno-ledna stena z naklonom med 40 in 50 stopinjami. Razmere v njej močno variirajo in s tem tudi težave. Najlažja je, ko je prekrita s predelanim in s podlago sprijetim snegom. Steno občasno tudi smučajo. Če še niste, si poglejte odličen alpinistično-smučarski film La Liste, kjer Jeremy Heinz presmuča v drugem poskusu. V prvem mu zagode prav črni led. Naši štirje so imeli povprečne razmere in tudi trdega ledu so se nabrcali. Sestopili so po Couloir de Gardien, tudi z nekaj spusti ob vrvi.

Andrej Grmovšek in Mihael Vajda sta se ogrevala za poletno sezono v tako ljubi jima steni Križevnika. V predostenju sta preplezala smeri Črna smer (VII+/VI+, IV, 250 m) in David (VI, 130 m). Pri tem sta opazila, da v predzadnjem raztežaju smeri Svoboda ter Vrt bogov gnezdi sokol selec. Pozivata plezalce, da s plezanjem teh dveh smeri počakajo do srede julija. Glede na to, da je v ostenju še veliko dobrih smeri, verjameta, da se ne bo težko vzdržati... Mihael Vajda je plezal v steni tudi z Markom Volkom. Plezala sta čudovito Aktinidijo (VI+, 250 m).

Marko Volk stalno opreza za nepreplezanimi linijami, predvsem v »njegovem« koncu. V petek je tako dokončal projekt v Mrzli gori. Nastala je smer Barve za Brigito (VII-, 130 m). Smer je plezal dvakrat sam, do konca sta jo opremila s Klavdijo Potočnik, pri končnem vzponu ter prosti ponovitvi pa je bila zraven Liza Kovač. Marko pravi, da je smer čudovita, za varovanje je potrebnih le nekaj frendov. Možno je sicer nadaljevati po lažjem svetu do grebena Latvice, v duhu časa pa bo večina verjetno uporabila opremljene spuste ob vrvi.

Običajno z novicami ostajam pri slovenskih alpinistih in plezalcih. Le tu in tam se obregnem ob tujo sceno. Predvsem, če gre za izjemna dejanja, ki bi potrebovala osvetlitev. Tokrat mi je v oči padla mini serija Bartosza Ziemskega. V tokratni pomladni sezoni je opravil smučarska spusta z Lotseja (8501 m) in Everesta. In to je to! Brez kisika, brez suporta, brez nakladanja in vsega pompa, ki običajno spremlja takšne dosežke. Izgleda, kot da je šel malo turno smučat v Khumbu. Če potegnemo superlative, gre za prvi kompleten spust z Lotseja in prvi spust brez dodatnega O₂. Bolj znana Hillary Nelson in Jim Morrison sta smučala tam leta 2018, a sta smuči pospravila v Zahodni globeli. Lep film o tem je z lahkoto dosegljiv na spletu. Ziemski je s smučanjem nadaljeval preko ledenega slapu. Nekaj dni pavze je potreboval, da je ponovno krenil navzgor, spet sam, brez šerp in brez kisika, in odsmučal še z Everesta. Res noro, kot bi se pogovarjali o smučanju nad Zelenico...! Na obeh vrhovih je bil med prvimi v sezoni. Plezanje na najvišje gore Himalaje (beri: 7500 m+) že nekaj desetletij stagnira. Tu in tam se na teh višinah zgodi še kak dober vzpon, ostalo je štamfanje po utrjeni gazi. V glavnem pa se tehnični alpinizem odvija v gorah med 6500 m in 7500 m. Kvaliteta smučarskih dosežkov v najvišjih gorah pa se v zadnjem desetletju skokovito dviga. Letos je bil to že tretji spust z Everesta. Bargiel je bil prvi brez kisika z Everesta, Morrison prvi po Hornbeinu; zahtevno smučanje, a z vso možno pomočjo, ki jo je možno dobiti, tudi zaradi prihajajočega filma. Sedaj pa še tihi in skromni Ziemski, ki se je pač šel smučat. Med vsemi omenjenimi je prav ta opravil dejanje, ki ga lahko mirno označimo za »ground breaking« (ne vem, kako posloveniti). Prvi se je šel smučat z najvišjih vrhov sveta takot bi bil v Alpah. Morda bi lahko uvedli termin alpski stil smučanja!? :-) Sedaj ima Bartek za seboj že devet smučarskih spustov z osemtisočakov. Ne dvomim, da bo prvi, ki bo smučal z vseh 14. 

Jeseni odhaja na Manaslu (8163 m) tudi slovenska (turno) smučarska odprava pod vodstvom Nejca Marčiča. Luka Kovačič, Klemen Bauer, Nejc Kuhar, Matjaž Mikloša in Luka Šturm so vsi trenirani športniki in imajo enormni VO₂ max ter verjetno večjo pljučno kapaciteto kot naša vaterpolska reprezentanca. Falijo nekoliko izkušnje na višini, a verjamem, da bosta mladost, moč in volja kompenzirali tudi to. 

Srečno!

Tomaž Jakofčič