V petek, 7. septembra 2018, smo se zvečer dobili pred žal zaprtim Domom planincev v Logarski dolini. Od tam smo skupaj odšli proti Koči na Klemenči jami. Plan za naslednja dva dni je bil spoznati ter plezati v stenah okoli koče. Žal je vreme ugasnilo marsikatero željo.
Ideja za obisk Gruzije se je utrnila, ko mi je pred dobrim letom pisal Archil Badriashvili z željo po druženju in izmenjavi izkušenj. Sprejel je moj predlog, da to morda izvedemo v okviru SMAR-a. Ko smo se v mentorski skupini pogovarjali o letnem planu akcij, sem to bežno omenil, ker taka akcija brez pobude s strani članov ni smiselna. Matija Volontar je takoj zavzeto prevzel organizacijo in vodenje akcije. Več kot pol leta je komuniciral z Archilom in predano skrbel za motiviranje ekipe. Matija je brez dvoma najbolj zaslužen za naš obisk Kavkaza.
Želja po Norveški je hrepenela že od leta 2015, ko smo v nemoči čakali na lepo vreme. Že od takrat v meni tlela želja, da se enkrat vrnem. Napalil sem skupino in glej nas!
Idejo, da bi se z ekipo odpravili v Log pod Mangartom, smo člani SMAR razvili že v prejšnjih letih, vendar smo jo uspeli izpeljati šele letos. Želeli smo si predvsem plezanja v resnih dolgih stenah Loške stene, a nam jo je žal zagodlo vreme in tako naše želje še vedno ostajajo neuresničene.
Anže je predstavil idejo za akcijo in z njo navdušil skupino do te mere, da je bila Val Bondasca uvrščena v letni koledar akcij. Ob predstavitvi je bilo navdušenja za udeležbo dovolj. Ko je Anže začel z resnimi pripravami, je postalo jasno, da večina članov SMAR zaradi različnih razlogov nima potrebnega časa (interesa) za sodelovanje na akciji. K sodelovanju so trije resni udeleženci povabili še Bora Levičnika, ki je nov kandidat za članstvo v skupini.
Dolomiti so nam Slovencem relativno blizu. Ponujajo pestrost, ki ne more razočarati radovednih obiskovalcev. Ob najbolj znanih in obleganih področjih, je dobre tri ure vožnje iz naše prestolnice moč najti predele, ki so zanimivi tudi zato, ker niso deležni velike pozornosti. Razloge za »odmaknjenost« ima priložnost odkriti in spoznati vsak obiskovalec sam.
V petek zvečer smo se dobili v koči na Peci – Matija Volontar, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Andrej Jež, Žiga Oražem in pridruženi Luka Štravs. Plan je bil seveda plezati v stenah Pece.
Tokratni obisk Britancev v Sloveniji je predstavljal drugi del izmenjave z Britanci. Pred letom dni smo Slovenci obiskali Škotsko in se seznanili s tamkajšnjo etiko in odnosom do plezanja. V stenah smo lahko plezali le dva dni. Tudi tokrat nam vremenske razmere niso prizanašale in so ustrezno preizkusile naše izkušnje in motivacijo za plezanje.
Idejo za akcijo v Maroko, natančneje dolino Taghie, sva razvili Marija in Sara, ki sva se tja želeli podati že leta 2016, vendar sva misel na to kasneje opustili. Zato sem akcijo prevzela Sara Jaklič, saj sem se že lansko leto pozanimala o nastanitvi in logistiki. Poleg tega sem veliko informacij pridobila od slovenskih plezalcev, ki so že plezali v maroških stenah.
Plezanje za vse, mednarodni projekt Erasmus+, pri katerem so moči, ideje in izkušnje združile planinske zveze Slovenije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Italije in Madžarske, se je med 24. in 30. septembrom 2017 nadaljeval v Paklenici na Hrvaškem. Delegacije iz vseh držav so uživale v plezanju v odlični skali in prijetnih jesenskih temperaturah, ni pa manjkalo tudi pohajkovanja po velebitskih vršacih. Sodelovali smo tudi pri delu šestih delovnih skupin, katerih temelji in smernice so bili postavljeni konec lanskega septembra na Češkem.
