torek, 17. december 2024

Alpinistične novice 17.12.2024

Tomaž Jakofčič

Jernej Kruder prosto preplezal El Corazon v El Capitanu

El Corazon v El Capu

Slovensko prosto plezanje velikih smeri v El Capitanu se je začelo leta 2003. Z drzno idejo, sta po mesecih rigoroznih priprav in nekaj dobrih poslovilnih žurih, odšla Matjaž Jeran in Miha Valič ter uspela. Prosto sta preplezala smer Freeriderja (5.13a oz7c+, 1000 m). Prva, ki sta se odločila poskusit in prva uspela. S tem sta morda dala vtis, da zadeva ne more biti tako zelo težka. V daljšem časovnem obdobju dobra dejanja zažarijo v pravi luči.  V steni  se je s prostimi ambicijami, zvrstilo še veliko slovenskih navez. Že nekaj dni za Miho in Jerryem je smer preplezal Matevž Kunšič a najtežje raztežaje je prosto preplezal z vrvjo od zgoraj. Martina Čufar je z različnimi soplezalci kar štirikrat poskusila v različnih smereh. V Golden gate in El Corazon ji je zmanjkalo le nekaj metrov, v najtežjih raztežajih.
Andrej Grmovšek je plezal po celem svetu in tako tudi El Capitan ni izostal. Z Andrejem Sotelškom sta poskusila v Freeriderju in prav tako jima je zmanjkalo. Podobno Luka Krajnc, ki mu je za mišjega sfalilo v Freeriderju in kasneje, leta 2011, še v Golden gate. Kar hočem z nizanjem imen med katerimi ni enega plezalca, ki bi mu kdorkoli lahko oporekal plezalsko virtuoznost je, da je prosto plezanje El Capitana izredno plezalsko in alpinistično dejanje. Kaka carja sta bila Miha in Jerry pred več kot 20 leti z overall sedmim prostim vzponom po Freeriderju pa lahko sami zaključite.

Šele leta 2015 se je zgodil drugi slovenski, popolnoma prost vzpon preko El Capitana. Gašper Pintar in David Debeljak sta šla v Freeriderja in ga v prvem in edinem, sedemdnevnem šusu, tudi prosto preplezala. Dave po t.i. Teflon cornerju in Pinti po sosednjem, originalnem raztežaju, katerega ocena se je po odlomu oprimka dvignila s 7c na 8a.

In sedaj Kruder. Jernej Kruder od nekdaj na polno zateguje na balvanih, tekmovanjih in športnem plezanju in je v plezalskem svetu postal legenda. Na plezalni sceni je znan kot nekakšen »enfant terrible« , plezalec s karakterjem. V alpinizem je prišel v zadnjem desetletju, deloma tudi zaradi poškodb, ki so v športnem plezanju na najvišjem nivoju pogoste in so se ob »lažjem« plezanju lahko pomirile. Potencial nekoga, ki ima na seznamu boulder z oceno 8C in športno smer z oceno 9a+ in s tem obilico »power to waste«,  je v alpinizmu lahko enormen. Skorajda z lahkoto opravlja s smermi, ki so ena za drugo na vrhu seznamov najtežjih skalnih alpinističnih smeri, mokrih sanj vsakega ambicioznega alpinističnega skalaša.
Tokrat je uspel v El Capitanu. Smer El Corazon (5.13b, 8a, 1000 m) je plezal z Dirkom Uhlig, potrebovala sta štiri dni. Šlo je precej gladko, med drugim je Jernej na pogled preplezal tudi znameniti Roof traverse z oceno 8a. Impresivno!

Zimski vzponi pri nas
Razmer, kot smo jih bili vajeni v preteklih letih, zaenkrat ni. Plezalci se bolj ali manj borijo s slabo sprijetim snegom. Gašper Pintar in Martn Žumer sta 7.decembra plezala DKV v Malem Draškem vrhu. Škripalo ni, šlo je pa gladko.
Nejc Marčič in Martn Žumer (oba AO Radovljica) sta se podala, kot že ničkolikokrat, v Debelo peč, v Parižanko (poleti VI+, 300 m). Malo za trening, sta najbrž rekla. A tokrat se stena ni dala zlahka in tudi mojstra njunega kova sta dobila celodnevno, resno zabavo. Slika pove več kot tisoč besed!

IMG_20241215_WA0010

Matic Dolinšek (AO Železničar) in Črt Ševerkar (AO Litija) sta v soboto 8.12. plezala Belačev steber (IV+/III, 160 m),  v severni steni Kalške gore. Snega v steni praktično ni, tako da sta plezala brez derez a si pomagala s cepini. Skala je lepo razčlenjena za zatikanje vmes pa je dovolj zmrznjenih trav.
Matic je kasneje zastavil še z Jako Pagonom. V soboto 14.12. sta plezala Zagorčevo smer v Mali Raduhi (poleti V+), ki je postala že prava klasika za alpinistično plezanje z orodji. Pravi Matic, da bi oceno prvega raztežaja, ki je odličen, ocenil težavnost s D6. Drugi raztežaj je ponudil lepo kaminsko plezanje. Zgornji del smeri sta preplezala v enem 70m raztežaju, v mešanih razmerah (sneg, skala, zmrznjene trave). Skratka, napornih 135 m.

Veliki Klek

Na spletu je bilo opaziti dobro, pravo alpinistično avanturo treh fantov iz AO Kranj.  Z namenom plezanja ledne smeri Mayerlrampe v severni steni Velikega Kleka so pristopili z juga, s Kalsa in ne s Pasterze od koder vodi običajen dostop do stene. Po spanju v zimski sobi Studlhutte, so preplezali žleb, ki vodi na greben med Glocknewndom in GG. Od tam so urejeni spusti, ki pripeljejo na vrh spodnjih (250 m) snežišč, pred začetkom same rampe. Imeli so dobre razmer in cel dan je bil, skupaj s sestopom, zelo dolg a krasen. Lepe slike in opis lahko preberete tukaj.

Primorske stene

Peter Podrgornik nas je spomnil, da mineva že petnajst let od rojstva spletišča Primorske stene. Spletni vodnik je brez dvoma najboljši spletni alpinističnio vodnik v našem prostou. Zasluge za to gredo avtorju, neumornemu entuzijastu in tudi samemu tvorcu alpinistične zgodovine na primorski strani Juloijskih Alp. 

Sodelavec

Gašper se je po letu dni pisanja alpinističnih novic odločil, da je mera polna.Škoda, saj mu je pero gladko teklo a po drugi strani je odločitev  razumljiva. Eden najbolj produktivnih in uspešnih akterjev slovenskega alpinizma v zadnjih letih, ki hkrati gradi tudi zdravniško kariero, si težko najde čas in inspiracijo še za urejanje takšne rubrike. Pisanje o samemu sebi pa tudi ni najbolj prijetno. Sam zaenkrat ostajam kljub nejevolji nad okornim spletiščem ter nezmožnostjo komentarjev. Bil pa bi vesel kakega pomočnika. Ni treba dosti, le voljo ter nekaj alpinistične razgledanosti. Če je kje kakšen tak, naj se le oglasi na naš mejl: an@pzsi.si.

Toliko za tokrat. Zima je zaenkrat skopa s snegom. Smučati pri nas se ne da, po stenah tudi ne škriplje. Vsaj vreme je zaenkrat lepo in tudi to je nekaj. V tolažbo morda tale pesem.

Srečno!
Tomaž Jakofčič