torek, 15. april 2025

Alpinistične novice 15.04.2025

Tomaž Jakofčič

Dva tedna od zadnjih novic sta minila v večinoma lepem vremenu. Kljub temu novic ni toliko kot bi človek pričakoval.

Led

Obiskal nas je hladni val, ki v prvi polovici aprila pogosto zajame Alpe. Le redki so takrat še dovolj odprte glave, da jih datum ne preslepi in še vedno spakirajo ledno opremo. Gašper Reberšak je sporočil, da sta dve navezi v ponedeljek 7.aprila plezali nad Tamarjem. Ena je šla v Grapo v Travniku a v zgornjem skoku obrnila. Druga je plezala Grapo v Šitah in jo preplezala v fenomenalnih razmerah. Plezali so tudi v krajših smereh v Begunjščici.

Morda najbolj znana ledna smer pri nas, ki je bila preplezana v podobnem, izvensezonskem oknu, je smer Led iz seveda (IV/4+, M5+, 800 m) v vzhodni steni Stenarja. Prva sta preplezala Bojan Leskošek in Uroš Samec 8.aprila 2000. Ime smeri odlično sovpada s takratnimi snežnimi razmerami in istoimenskim hitom skupine Big Foot mama na katerega je v tistih letih norel alpinistični živelj, najmanj vsak četrtek.

Smučanje

Za turno smuko sta bila zadnja tedna naravnost magična. Južna pobočja v naših gorah so ponujala odličen firn, severna pobočja višjih gora pa še vedno suh sneg. Dobil sem simpatično poročilo Jane Stenkler (AO Radovljica), ki je opisala izlet nekaj članov ferajna na Kriške pode. Smučali so s Stenarja, Razorja, Križa in Pihavca. Spusti, katerih nekaj spada že v območje alpinističnega smučanja. Si predstavljam, da so bili pogoji ob pravi uri dneva, odlični. Sanjski svet Kriških podov bi sigurno privabil veliko več ljudi, če bi morda odprli kočo, vsaj za nekaj pomladnih tednov, po vzoru koč v tujini. Seveda smo svetlobna leta daleč od takšnega dogodka predvsem zaradi filozofske prepreke v planinskih društvih, lastnikih koč. Tako govorim kot gorski vodnik, ki ima rad udobje koč in lažji nahrbtnik. Po drugi strani pa OK, naj ostane tako. Bo ob tem ostalo nekaj nedotaknjenega smučarskega sveta in blagodejne samote za resnejše turne smučarje medtem, ko se bodo ostali gnetli na Zelenici in Kaninu.

Sem opazil dober alpinistični spust Drejca Kokelja v JZ steni Kanjavca nad Prehodavci. Presmučal je smer Aerotik oz njegovo težjo različico, ki se lažji spodnji strmini ogne v smučarjevo desno, v še vedno strm in izpostavljen svet. Prvota ocena prvih smučarjev ( VI-, Terčelj, Černivec v osemdesetih), se je z leti spustila na V. Drejc se s tem strinja. Je pa pri alpinističnem smučanju ocena zelo odvisna od razmer.

Skala
Marko Volk in Klavdija Potočnik sta prešaltala na kopno skalo in preplezala novo smer v južnem grebenu Klemenče peči. S tem sta še dodala k veliki ponudbi uživaških, srednje težkih smeri v mali gori. Zajeda Zelenega kačona je visoka 80 metrov, dva raztežaja. Dostopa je za pet minut, skala odlična, potrebnih je nekaj metuljev. Zraven sta Marko in Samo Supin preplezala še eno, raztežaj visoko smer Skrito v raju (6c).

Benet
Zamejski Slovenec Roman Benet, njegova žena Nives Meroi in Slovak Peter Hamor, so odšli v Nepalsko Himalajo. Njihov cilj je nova smer v alpskem slogu na 7590 metrov visok Yalung, sosednji (stranski) vrh bolj znanega Kangbačna (7902 m). Kolikor vem sta prvi vzpon nanj opravila Metod Humar in Ljubo Juvan tekom odprave na Kangbačen leta 1965. Seveda, tega skoraj nihče več ne ve. Tuji mediji povzemajo novico o odpravi znamenite »seniorske« naveze (vsi trije so nad 60 let) a nihče ne omenja zgodovine. Po drugi strani pa smo bili Slovenci verjetno svetovni prvaki v pomanjkljivem poročanju o odličnih himalajskih vzponih v alpinistični (predvsem zahodni) svet in si tovrstno ignoranco skorajda zaslužimo.

Roman Benet je res neverjeten. Po vseh zdravstvenih težavah, ki jih prestal in v spoštljivih letih za takšne štrapace, ne popušča. Kot sem nekoč že zapisal, če je komu težko ob svojih zdravstvenih težavah, naj v roke vzame knjigo Nives Meroi: Ne pustim te čakati, pa bo morda začel gledati na svoje težav drugače!

Heckmaier, najboljša zimska smer na svetu?

Alpe
V Alpah je bila v obdobju lepega vremena prava norišnica. Vse velike alpske stene so bile močno oblegane in v fenomenalnih razmerah. Verjetno rekordno število dnevnih vzponov preko navečjih alpinističnih klasik na svetu.. Zasledil sem tudi naveze iz nekdanje skupne države. Heckmajerjevo smer v Eigerju je preplezala hrvaška naveza ter trojna bosansko srbska, kolikor vem. Vsi z enim bivakom, tik pred Prečnico Bogov. Slovenski alpinisti do severne stene Eigerja niso prišli, verjetno, ker tja ni bilo organiziranega nobenega tabora!? Pa še ful manj vožnje je do Begunjščice!

V velikih alpskih stenah je bilo tudi nekaj izvenserijskih vzponov. Opazil sem avstrijsko navezo, ki je Eiger preplezala v enem dnevu iz Innsbrucka in nazaj. Pri tem je bilo seveda še največ vožnje. Odlične razmere sta izkoristila tudi dva izmed trenutno najboljših alpinistov na svetu, Francoza Benjamin Vedrines in Leo Billon. Preplezala sta Tri zadnje probleme v enem tednu. Za Heckmaierjevo smer v Eigerju sta potrebovala 4 ure in 10 min, za Schmidta v Matterhornu 5 ur in 10 min ter za Colton- Mac v Jorasses 4 ure in 20 minut. Vedrines je celotno povezavo opravil brez motornega transporta, zgolj s pomočjo smuči, padala in kolesa. Kot sta dejala sama, je bil ta izlet v primerjavi z lansko povezavo treh najtežjih smeri v istih stenah, bolj »uživaško druženje s prijateljem«. Odlična serija, res pa to ni pristanek na Luni saj so podobne stvari bile zelo popularne že v osemdesetih leti prejšnjega stoletja, sploh med generacijo francoskih alpinističnih superzvezdikov (Berhault, Profit, Escoffier, Gabbarou....). Christophe Proffit je npr. povezal vse tri "probleme" v pičlih 24 urah. S tem, da ga je od ene do druge stene vozil helikopter. Preden ob besedi helikopter začnete kričati "buuu", seštejte kaj vse je preplezal v 24 urah...! Vse tri omenjene stene je v dobrem tednu povezal tudi Tomo Česen le, da je v Jorasses preplezal "zgolj" Mrtvaški prt. Slavc Svetićić je poleti 1984 za povezavo v šestih dneh, v Jorasses izbral Walkerja.

Brez velikih težav lahko presodimo koliko je alpinizem napredoval v zadnjih 40 letih. Ene par centimetlov....!?

Srečno!
Tomaž Jakofčič