Ker tudi sam morim nemogoče z mojo šini po skalah, malce celo v naših bregih, sem spisal par stavkov. Maja je s svojo peace and love spravo zadela: za vse je dovolj prostora v naših hribih. Aleksander pa je skrbno predstavil, razčlenil problematiko in podal odlično iztočnico za nadaljnje pogovore in dogovore.
Aleš, Luka in Tom so pribrcali na Latok I. Štiri dni so iskali prehode med težavami, ki jih je stena postavljala pred njih. Štiri dni so sprejemali take in drugačne odločitve, se zanašali na znanje, izkušnje in občutek, nikoli vedoč ali bo naslednji raztežaj ponudil prehod naprej ali jih bo zvabil v slepo ulico. Dan za dnem, dokler niso smeri petega dne pripeljali do vrha Latoka I. Čisto, naravno in spoštljivo.
Kolumno donedavnega načelnika KA razumem kot poziv k razpravi o morebitni spremembi etičnega kodeksa KA PZS iz poglavja »Varovanje« o vrtanju v smereh, ki so bile splezane s klini. Če je debato odprl načelnik, ki vrtanju nasprotuje, to pomeni, da je kodeks res potrebno na novo premisliti. Predlagam, da se pogovarjajmo o dveh različnih rečeh, ki ju bom najprej pokazal z dvema ilustracijama.
Tema, če svedrovec sodi v hribe ali ne, je res že neštetokrat prežvečena, preteklo je že mnogo perečih debat, še vedno se pojavljajo zelo čustveni odzivi posameznikov, pa čeprav je etični kodeks jasno in po mojem mnenju zelo dobro zastavljen. Svedrovec je dovoljen, vendar z minimalističnim pristopom in brez prevrtavanja obstoječih smeri. Stvari so jasno opredeljene. Vendar zakaj vojna še vedno traja? Vojna med klinom in svedrovcem, nevarnostjo in varnostjo, avanturo in razkazovanjem mišic v skali. Vojna med ‘alpiji' in ‘frikoti' pravzaprav ... Kdaj in zakaj je sploh nastala? Verjetno v trenutku, ko je športno plezanje postalo samostojna disciplina. Sama sem ta dogodek jasno opazovala na društveni ravni. Ker sem bila med svojo plezalno potjo vpletena na obeh straneh, si o tem upam tudi javno spregovoriti.
Prvo se je spraševal razmišljujoči Hamlet, drugo pa se menda dandanes sprašuje čedalje več plezalcev. Namenoma ne rečem alpinistov, ker pač niso le alpinisti. A o tem več malo kasneje.
Zakaj sploh načeti to temo? Na Komisijo za alpinizem dobivamo vse več namigov, predlogov, idej, pobud itn., kako naj bi določene alpinistične smeri ali celo cela alpska ostenja opremili s svedrovci.
Če z naslovom malo karikiram nedavno izvolitev novega načelnika Komisije za alpinizem (KA) PZS marca letos. Prijav na razpis ni bilo. Spet ne. Že (vsaj) četrte volitve zapored je bilo tako. To pomeni vsaj 16 let. Še dobro, da se je »tik pred dvanajsto« ponovno našel nekdo, ki mu ni vseeno, kam gre slovenski alpinistični vlak. Zdaj imamo novega načelnika KA, novo KA, nov zagon, nove načrte itn. Hiter zaključek bi lahko bil: »Konec dober, vse dobro.« Pa je res?
